V Dublinu na Irskem je med 24. in 26. januarjem potekal seminar Evropskega sveta mladih kmetov – CEJE. Seminarja sta se kot delegata iz Slovenije udeležila Jakob Globočnik in Andreja Grobiša. Kot ena izmed podpredsednic CEJE v njenem odboru sodeluje tudi vodja področja za mlade kmete – Doris Letina, ki je pri dogodku sodelovala tudi kot organizatorka. Kaj se jima je najbolj utisnilo v spomin, lahko prebereš v njunem zapisu.
“Po dobrodošlici prvega večera smo delovno skupino na drugi dan začeli z delavnico na temo: Pametni kmetje za pametno kmetijstvo v treh skupinah s temami:
· pametno kmetijstvo in nove tehnologije,
· izobrazba, znanje in spretnosti ter
· financiranje in investiranje.
V skupinah smo razglabljali o izzivih, omejitvah in potrebah pri omenjenih temah. Skupaj smo prišli do zaključkov, da kmetje potrebujemo zanesljive (finančne) instrumente, na katere se lahko zanesemo pri iskanju novih znanj, saj težko sledimo vsem novim tehnologijam in spreminjanju razmer na trgu. Poleg tega trend opuščanja kmetijstva pomeni za mlade (tudi) dobre priložnosti, katere bi morali bolj izkoristiti. Pri spreminjanju trgov se pojavlja veliko priložnosti, ki jih mlajši zaradi hitrejšega prilagajanja lažje izkoristimo.
Pridružili so se nam tudi trije strokovnjaki iz bančnega, svetovalnega in raziskovalnega sektorja, ki so poudarili pomen sodelovanja, ter učinkovite strategije kmetovanja posamezne kmetije. Naj kot zanimivost izpostavimo, da banke izobražujejo kmete, ki imajo pri njih kredite o poslovnih financah, saj s tem zelo povečajo garancijo, da bodo obveznosti pravočasno poravnane in da bo kmetija imela dobre temelje, da bo na kmetiji prisotna tudi dobrobit financ kmetije. Gost iz ministrstva, ki pokriva področje svetovanja za kmete, je povedal, da smo že zdaleč prešli mišljenje, da mora svetovalec, kot ena oseba, združevati vsa znanja, temveč je njegova primarna naloga, da poveže kmete, ki potem med seboj izmenjajo izkušnje, informacije in jih poveže z eksperti posameznih področij. Gost iz raziskovalnega področja pa je izpostavil pomembnost vedenja kmeta o izkoriščenosti svoje mehanizacije. Kmet bi moral imeti za optimalen izkoristek izdelan menedžment posameznega stroja. Zaključek panelne razprave je bila nujnost pridobitve uporabnih znanj za kmete in razumevanje spreminjajočega se trga povpraševanja.
V popoldanskem času smo si ogledali dve kmetijski podjetji. Prvo je bilo postavljeno na zaščitenem območju – njihov namen je bil ustvariti čim večjo biodiverziteto na njihovih površinah in ogljik-nevtralno kmetijo za rejo goveda in drobnice. S poznavanjem vsakega koraka pridelave hrane, vključno z naravnimi zakonitostmi, prstjo, travinja, živali in socialnega vidika kmetovanja, jim je uspelo doseči svoj cilj. Morda kot zanimivost: ovce zakoljejo 50 dni prej, saj s tem odvzamejo emisije, ki bi tako nastale v preostalih dneh. Uspelo jim je zmanjšati količine gnojil. Tudi trajni pašniki so oglično nevtralni, travo pa samo diskajo, imajo minimalno obdelavo, kar je še en prihranek, velik poudarek pa dajejo tudi deževnikom v prsti.
Na drugi lokaciji pa smo si ogledali naprednejšo in modernizirano kmetijo s 440 kravami molznicami. Krave so bile relativno nizko produktivne (cca. 5000l/laktacijo), naj pa bi imele boljšo vsebnost maščob in beljakovin v mleku. Krave se pretežni del leta pasejo, vsaka pa ima ovratnico, ki skrbniku pošilja podatke vsakih 15 minut. Na Irskem imajo na paši cca. 98% živali, saj jim naravne danosti omogočajo pretežno takšen tip kmetovanja.
Organizatorji Macra na Feirme – mladi kmetje z Irske so se pri oblikovanju formalnega in neformalnega programa izjemno potrudili, v drugem večeru nas je čakala po obisku kmetij gala večerja, tretji dan pa smo aktivno sodelovali pri finaliziranju oblikovanja uradnega dokumenta o dostopnosti kmetijskih površin. Zadnji dan smo zaključili z obiskom Guinessovega obrata – pivovarne z muzejskim pridihom.
Izkušnja izmenjevanja mnenj z delegati iz drugih držav in vključenost v soustvarjanje evropskega prostora mladih kmetov je za oba zagotovo neprecenljiva. Udeležbo na CEJI-nih dogodkih bi priporočila vsakomur, ki ga kmetijska politika vsaj malo zanima, si pa želi tudi razširiti svoja poznanstva in ponesti svoj glas širše med druge evropske mlade kmete.”
Jakob Globočnik & Andreja Grobiša
