140 udeležencev drugega dne Srečanja mladih prevzemnikov je z zanimanjem prisluhnilo predstavitvam mladih kmetov iz Luksemburga, Nemčije in Južne Tirolske.

Charles iz Luksemburga

Mladi kmet Charles Welbes iz Luksemburga prihaja iz kmetije Capriso, kar v prevodu pomeni združenje kmetij, kar ni naključje, saj je kmetija nastala iz treh manjših kmetij. Charles pri 22 letih vodi kmetijsko posest v velikosti 332 ha kmetijskih površin. Od tega je 170 ha obdelovalnih površin. V hlevu ima 240 glav goveda, pasme holštajn. Trenutno majo 2,5 zaposlenih (on, oče in pa družbenik, ki ju bo kmalu zapustil).

Na njivah pridelujejo pšenico, zimski ječmen in tritikalo, polovico prodajo zadrugi za proizvodnjo semen, druga polovica pa je za predelavo. Za namen kolobarjenja pridelujejo še fižol in oljno repico. Tretje leto zapored pridelujejo tudi sončnice, kjer majo visoke vrednosti. Za krmo pridelujejo travnato rušo in lucerno, ki pa so jo v času, ko so imeli še krave molznice, pridelovali veliko več. Pridelujejo še koruzo.

Sestavljena kmetija je imela v preteklosti na enem delu prašiče pitance, na drugih dveh pa krave molznice. Ker bi morali veliko sredstev vložiti v rekonstrukcijo in sanacijo objekta, so to opustili. Mladi kmet izpostavi tudi, da je v Luksemburgu še vedno aktualen problem pomankanje delovne sile, zaradi česar so se odločili ustaviti proizvodnjo mleka. Imeli so tudi pitance, ampak so se leta 2015 kvote tako spremenile, da se je število krav molznic podvojilo.

Zelo pomembna je modernizacija s pomočjo investicij. Krave in obremenitve so postale prevelike – kapacitete hleva donosnosti niso zmogle. Sedaj imajo nizek hlev, kjer so odstranili stene, da prostor »zadiha«. Imajo govedo in takšen hlev je idealen za njih.

Vzreja goveda: kupijo teleta stara 6 mesecev, dvakrat letno jih tehtajo in ugotavljajo njihov prirast. To je pomemben kazalnik, da sprejemajo odločitev v vzreji goveda. Določen del gre v osemenjevanje. Prva telitev pa je pri 25 mesecih. Imajo še partnerski obrat, ki ima 250 krav molznic in je oddaljen 1,5 ure vožnje s traktorjem. Mesečno prestavijo iz enega obrata v drugega 10-15 živali.

Mladi kmet Charles predstavi še perspektive za prihodnost. Ko so se ukvarjali z rejo govedi, je bila popolnoma druga situacija kot sedaj, ko imajo krave molznice. Trenutno to ni najbolj rožnata situacija in je cilj pokriti stroške in od tega še živeti.

Letos so začeli na kmetiji s poskusi različnih zelenjavnih sort – buče, česen. S tem si želi Charles nadaljevati. Še enkrat izpostavi, da imajo težave z delovno silo, zato so poiskali partnerja. Podjetje za predelavo, kjer so zaposleni težje zaposljivi ljudje, ki pomenijo za kmetijo cenejšo delovno silo. Proizvod, ki se je najbolj obnesel, je sladka koruza, zato načrtuje razširitev proizvodnje. Letos so pridelali 15 arov, žetev je potekala na roke in vzela šest ur, zato za drugo leto razmišlja o investiciji v stroj za žetev. Koruzo olupijo in embalirajo, da ostane uporabna. Trenutno so še v pogajanjih za odkup njihovega pridelka z največjim distributerjem. 

Izpostavi še, da je najpomembnejša perspektiva kmetije. V Luksemburgu sta zemlja in delovna sila izjemno dragi, zato je potrebno osnovnemu proizvodu dodati dodano vrednost. Za konec poudari, da se delo ne opravi samo, zato razmišlja, da nekatere stvari reducira in se usmeri tja, kjer lahko zasluži denar.

Gusti iz Nemčije

Gusti Spötzl je star 29 let in prihaja iz Nemčije. Na kmetiji dela z družino, dodatno pa imajo še najete delavce, to sta brat in sestra, ki pomagata pri delu. Kmetija se nahaja v bližini Münchna, na obrobju z zelo dobrimi prometnimi priključki, toda to pomeni visoke cene zemljišč. Kmetija leži na nadmorski višini 540 metrov z relativno veliko padavinami.

V lasti imajo 50 ha kmetijskih zemljišč – 24 ha je njiv, kjer pridelujejo žita in koruzo, 26 ha preteklem letu so zgradili nov hlev, ki je grajen za 100 krav. Letna prireja znaša 9.500 kg mleka na leto na žival, kar je približno 28 l mleka/dan/kravo. Cena mleka je 40 centov, mleko pa prodajajo mlekarni preko zadruge. Lastni stroški so kalkulirani na 35 centov na 25 let (cca 14 centov za krmilo, drugi stroški), cca 28 do 30 centov pa znašajo realni lastni stroški. Cena za zemljišča so cca 20 eur/m2, stroški delovne sile pa 20-22 eur na uro, če pa je delovna sila za delo na kmetiji pa je to 15 eur.

Star hlev so gradili leta 2000, tam imajo grupirane živali po starosti, telice do 24 mesecev, območje za telitve, za teleta. Nov hlev, kjer majo urejen tudi prostor za krave, ki zbolijo, urejene majo tudi stojnice za molžo, na molzišču pa imajo gumirane podloge.

Za steljo uporabljajo suho gnojevko, ki deluje dobro, saj so krave relativno čiste. Dvakrat tedensko nastiljajo živalim – prednost je, da nanašajo tanke sloje stelje, kar za bakterije ni problem. Obenem pa je to dobro za zdravje krav molznic. Po vsakem krmljenju čistijo bokse, pri izhodu iz hleva imajo krave tudi krtače.

Na višini 1,60 metra krmilne mize imajo gumijaste podloge, da krave udobno stojijo. Povprečno 28l/dan po kravi, tiste ki dajo več mleka, dobivajo tudi močnejša krmila – pšenica in ječmen v lomljenem stanju. Krave imajo na nogah nameščene števce korakov, da imajo pregled nad njihovo aktivnostjo in samim zdravjem živali. Če se poveča njihov čas mirovanja, je potrebno preveriti, če kaj ni v redu.

Krave v molzišču stojijo pod kotom 80 stopinj, molzejo z zadnje strani. Molzejo zjutraj ob pol šestih in zvečer ob pol petih. To opravi ena oseba. Robota niso nabavili, zato ker želijo svoje delo opraviti v jasno določenem časovnem roku (zjutraj in zvečer vedno ob isti uri), potrebovali bi dva robota, stroškovno razmerje za nakup molznega stroja pa je precej boljše kot nakup robota. 50 metrov od kmetije imajo teleta, mleko do tja prevažajo s »taksijem« (predelan voziček za golf s prikolico).

Novogradnja hleva je stala 1,4 milijonov investicijskih stroškov, skupaj s separacijsko napravo. Za večjo gradnjo so se odločili, ker je bil stari hlev premajhen, za mlekarstvo pa so se odločili, ker to radi delajo, pa tudi zato ker od tega lahko lepo živijo in jim nekaj prihodkov tudi ostane. Možnost bi bila tudi le vgraditev robota za molžo, a so se raje odločili za nov hlev, saj jim tudi drugi kmetje prodajajo krmila in tudi to jim je omogočilo, da kmetujejo s 100 glavami krav. Pod črto je bila najugodnejša rešitev, da v takih dimenzijah zgradijo nov hlev in ob tem poskrbijo za zdravje živali.

Ob koncu vse lepo povabi na svojo kmetijo.

Raffael iz Tirolske

Peer Raffael iz Južne Tirolske predstavi strukturo kmetij na Južnem Tirolskem, kjer so predvsem gorske kmetije (v povprečju obsegajo 15 – 20 krav), sadjarstvo in vinogradništvo (povprečna velikost cca 1 ha).

Mladi kmet predstavi družinsko kmetijo, ukvarjajo se s sadjarstvom in vinogradništvom. Ves pridelek prodajo preko zadruge, na kmetiji pa imajo tudi manjšo čredo ovac, ki jih uporabljajo kot moderne kosilnice za strma področja. Kmetija obsega 2,5 ha sadovnjakov in vinogradov, dodatnih 5 ha pa imajo v najemu.

Na območju pridelujejo jabolka, manj tudi hruške, češnje in marelice. Pridelava je intenzivna, razmik med stebli je 0,8 do 1 m. 50 – 70% sadovnjakov na tirolskem je zaščitenih s protitočnimi mrežami, obnove sadovnjakov pa potekajo na 15-20 let. Za področje so značilne majhne površine in parcelacija.

Na kmetiji imajo nasade 100% zaščitene s protitočnimi mrežami, imajo pa različne gojitvene oblike (vretenasto obliko in gojitveno obliko kjer iz ene osnove dobijo dve drevesi). Za posledice toče imajo tudi odškodnine in možnost zavarovanja sadovnjakov, vendar so kritja le delna. Tudi pri popolnem izpadu pridelka je bila povrnitev škode le 60-70%.

So družinsko podjetje, na kmetiji sodelujejo tri generacije, v času obiranja pridelka pa imajo pomoč sezonske delovne sile. Za obiranje uporabljajo obiralni stroj, predvsem na strmih območjih, saj je tako obiranje bolj učinkovito.

Zadruga prevzame celotno prodajo in trženje pridelka, zato se lahko osredotočijo samo na pridelavo. Zaščita rastlin pa je predpisana. Brez zadrug bi na njihovem območju že zdavnaj propadli, saj sami ne bi mogli stržiti svojega pridelka. Vsak član, ki se ukvarja s pridelavo/predelavo mora biti član vsaj ene od organizacij oz. združenj.

Trgatev se začne konec avgusta in traja do sredine oktobra. Imajo tudi pozno trgatev, kjer jagode ostanejo do konca novembra, kar da grozdju več sladkobe. Veliko dela morajo zaradi strmin opraviti ročno, saj se 80% njihovih površin nahaja pod naklonom.

Raffael podrobneje predstavi še integrirano pridelavo, ki je za prodajo nujna. V 90% se izvaja prostovoljno, torej se odpovejo določenim sredstvom za zaščito rastlin. Zelo pomemben je izbor nadomestnih sredstev (npr. baker), potrebno pa je paziti na zreduciran vnos ostalih hranil. Izvajajo Še druge ukrepe, s katerimi varujejo ptice in ostalo biodiverziteto. Sedaj že nekaj let izvajajo trajnostno kmetijstvo. S tem ker se vsi poslužujejo istega zaščitnega sredstva, so določenega škodljivca že skoraj iztrebili. Integrirana pridelava zagotavlja monitoring in kontroliranje, zagotavlja se kontrola sadeža in rastline same, potrebna je tudi analiza tal in pregled vsebnosti snovi v tleh. Poudari pa, da kontrole zahtevajo čas. Kmet pa potrebuje tudi znanje biologije o škodljivcih. Potrebno je vedeti, da se določeni škodljivci pojavljajo pri določeni temperaturi, npr. jabolčni zavijač. Kmet tako ve kdaj bo uporabil monitoring. Uporabljajo monitoring, že več let pa uporabljajo določeno tehniko škropljenja, kjer imajo škropilnik, na katerega so namestili posebne šobe, ki proizvajajo večje kapljice, ki jih veter ne more odnesti stran (predvsem na površine, kjer jablan ni).

Zadruga kmetom pomaga tudi pri pravnih zadevah in birokraciji. Oblikovanje cene poteka tako, da kmet pripelje pridelek, kjer se sortira (npr. velikost in barva), glede na rezultat se oblikuje odbitek za sortiranje, embalaža, trženje in izplača končna cena za pridelek. Vodstvo zadruge sestavljajo predstavniki kmetij in oni določajo kako se zadruga razvija.

Eden največjih škodljivec je vinska mušica. Skupaj s svetovalno organizacijo so izvedeli zahteven monitoring. Imajo zreducirana zaščitna sredstva, zato je obvladovanje tveganj zelo pomembno. Kmet odreže sto jagod na določeno površino, nato jih v laboratoriju preiščejo pod mikroskopom in če na njih najdejo jajčeca obvestijo tiste kmete, ali so jajčeca na njihovem delu, oni pa nato ukrepajo.

Izpostavi še trend rasti ekološkega kmetijstva, trenutna ekološka proizvodnja pa je 10%.

Dostop do kmetijskih zemljišč je na Južnem Tirolskem otežen. Cena variira od kraja do kraja. V predelu, kjer se nahaja kmetija, je cena kmetijskih zemljišč 100€/m2, drugje nekje 80€/ha, na težjih površinah. Poudari, da je za doseganje ekonomičnosti potrebnih več generacij.

Raffael ocenjuje, da sta južnotirolsko in slovensko kmetijstvo nekoliko podobna, saj imata oba gorska območja, kmetije so majhne, zaradi majhne strukturiranosti kmetij moramo staviti na kvaliteto in ne kvantiteto. Moramo ostati v trendu časa, regionalnost pa ima določeno težo in vrednost. Imamo priložnost, da se bodo mladi še naprej odločali za kmetijstvo.

Hvala vsem, ki ste pripomogli k uresničitvi našega dogodka:

• tolmačkama za izvrsten prevod,
• Poloni Globočnik za odlično vodenje,
• Anji Fortuna za tehnično podporo,
• našim govorcem za predstavljanje kmetij,
• celotni ekipi iz ZSPM, MKGP in KGZS, ki je dogodek pripravila.

Aktivnost je bila podprta s strani Mreže za podeželja (tehnična pomoč PRP 2014-2020).