27.08.2023- 02.09.2023, Velden am Worthersee, Austria (Vrba na Koroškem, Avstrija)
IFYE-International Farmers Youth Exchange (mednarodna izmenjava mladih kmetov) je organizacija katera je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni leta 1948. Takrat je prvih tako rekoč “IFYEcov” iz amerike potovalo v evropo k kmetijam gostiteljicam. Organizacija je bila ustanovljena za nabiranje izkušenj mladih in možnosti pletenja mreže novih prijateljev in znanj, katere bodo opolnomočile njihovo delo na domačih kmetijah.
Program IFYE deluje, tako da mladi “IFYE-ci” potujejo po državi od kmetij od ene kmetije do druge, pri katerih ostanejo določen čas. Čas izmenjave traja ponavadi od dveh tednov do treh mesecev v Evropskih in Azijskih državah. V ZDA pa program traja od 3 do 6 mesecev. Program ima spodnjo starostno mejo 18 let in zgornjo 29 let. Za organizacijo programa poskrbijo koordinatorji države gostiteljice. Koordinatorji za slovenijo so bivši “IFYE-vci” Tjaša Stiplovšek (izmenjava v ZDA), Tadej Drnovšek in Mateja Golc (Izmenjava v Švico) in pa naša mednarodnica Julija Kordež.
Prva Svetovna IFYE konferenca se je odvila v Švici leta 1965. Od takrat se izvajajo Evropske IFYE konference, svetovna pa na vsakih pet let. Konferenco obiščejo bivši udeleženci izmenjav od mladih in tudi do pionirjev programa.
Tokratno konferenco so organizirali člani Avstrijske podeželske mladine. Potekala je v konferenčni ustanovi Cap Worth v mestu Velden. Prisotnih je bilo 340 udeležencev, od tistih najmlajših otrok, družin, članov IFYE izmenjav, do najtarejše udeleženk, ki je štela 88 let. Sama konferenca se je začela v nedeljo 27. augusta in končala v soboto, 2. septembra. Na konferenci smo se udeležili različnih ekskurzij v večih skupinah. Na konferenci se je odvil tudi Evropski letni občni zbor in predstavitev držav članic.
✏️ Dnevnik mladih podeželanov pišeta Tadej Drnovšek in Rene Paskolo Mlasko
NEDELJA 27.8.23
V nedeljo popoldne sva se dobila v ljubljani na železniški postaji. Ker sva bila že malo pozna, je najina pot vodila direktno v Velden. Po slabih dveh urah vožnje sva že prispela do najine končne lokacije, do Cap Wortha. Nastanitev, ki lahko sprejme veliko ljudi in je namenjena ravno takšnim dogodkom. Lokacija se nahaja tik ob Vrbskem jezeru in ima urejen pomol, kateri je namenjen sproščanju v vodi in sončenju. Dobila sva topel sprejem organizatorjev iz Avstrije. Dodelili so nama sobo, katero sva si delila z štirimi nemškimi udeleženci. Slednji so bili mlajših let in hitro smo se ujeli. Po nastanitvi sva odšla na večerjo in začela spoznavati družbo. Udeleženci so bili vseh starosti od 18 do 88 leta. Kljub starostni razliki je bilo druženje prijetno in večer je spremljal smeh in dobra volja. Po naporni vožnji sva se ta večer hitreje odpravila spat, da bi bila ob naslednjem dnevu spočita in polna energije.
PONEDELJEK 28.8.23
Ponedeljek smo začeli z zgodnjim zajtrkom, kajti kasneje nas je že čakal avtobus za prvo ekskurzijo. Zajtrk je bil samopostrežen, tako kot v hotelu, zato sva zjutraj z veseljam vstala in pojedla obilen zajtrk. Ker je bilo več možnosti za ekskurzije, sva si seveda izbrala tisto, ki nama je bila bolj všeč. Tadej je na pot krenil malo prej, zato ker je bila prva postaja kar precej oddaljena. Najprej smo si ogledali podjetje Maschinenring, katerjo je svojo podjetniško pot začelo v 60. letih prejšnjega stoletja. Sprva kot strojni krožek, zaradi hitre rasti pa je danes nastala korporacija, ki ima več kot 70000 članov in več kot 30000 zaposlenih. Hčerinske družbe pa imajo tudi v sosednjih državah, vključno z Slovenijo. Kasneje nas je pot vodila do vinske kleti Trippelgut. Predstavili so nam njihovo proizvodnjo, seveda pa je sledila tudi degustacija njihovih odličnih vin, zraven vina pa so se odlično podali tudi narezki, ki so bili božanskega okusa prav tako kot vino.
Po končani ekskurziji smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za počitek. Sledil je še en sestanek, ki je imel glavno besedo ravno pri newcomerjih (novih udeležencih). Problem je, ker veliko držav sploh ne najde mladih, kateri bi šli na takšno izmenjavo. Pogovarjali smo se največ o tem kako jih spodbuditi, po novem bodo novi udeleženci dobili tudi nekaj finančne podpore, katera upajo da bo vsaj malo pritegnila mlade.
Zvečer pa je sledilo še nekaj zabavnega programa, na katerem smo se učili avstrijskega tradicionalnega plesa.
TOREK 29.8.23
Nov dan, čas za nov izlet. Dan smo začeli zelo zgodaj, saj smo se na izlet odpravili v Slovenijo, na Koroško. Imeli smo nekaj težav s prevoznostjo cest, saj so še vedno odpravljali posledice od poplav. Ponoči pa jih je zajelo še eno neurje, ki je spet povzročalo nevšečnosti. Vsi obvozi so bili urejeni, zato nas je cesta pripeljala direktno pred rudnik Mežica. Najprej so nam na kratko predstavili zgodovino rudnika, kasneje pa smo se z mini vlakcem odpeljali globoko pod zemljo. Vožnja je trajala 15 min v popolni temi in z glasnim hrumenjem. Ogled rudnika mi je bil zelo všeč, in upam da so tudi drugi uživali in doživeli novo noro izkušnjo.
Cesta do Dravograda je bila zaprta, zato smo šli po malo daljšem obvozu do Slovenj Gradca in nazaj do Dravograda. Na kmetiji Klančnik so nas že nestrpno pričakovali, saj smo malo zamudili dogovorjeni čas prihoda. Najprej so nas pogostili z odličnimi dobrotami njihove kmetije, potem pa smo z turističnim vlakcem, ki ga vleče traktor, odšli na posest kjer imajo okoli 130 damjakov in pa malo hiško z trofejami. Lastnik je ponosno povedal, da vse trofeje niso njegove, ker je praktično nemogoče uloviti toliko živali. Ko pa smo se vrnili nazaj na kmetijo pa je znova začelo močno deževati, zato smo bili primorani ogled hleva in pa kmetije odpovedati zaradi naliva.
Pot nazaj do Veldna je potekala brez težav. Prostega časa ni bilo, ker nas je že čakala večerja. Po večerji pa tekmovanje v kartanju “Hosn Ovi”. Ponoči pa je tako kot prejšnji dan sledilo nočno kopanje, s Tadejevim prijateljem iz Švice, ki ga je lani gostil kot IFYE.
SREDA 30.8.23
Oba zaspana sva se prebudila na deževno sredo, ki bi bila rezervirana za pohod do znanega razglednega stolpa Pyramidenkogel. Vreme nam spet ni bilo naklonjeno, zato smo morali pohod odpovedati in najti drugo rešitev. Z avtobusom so nas vseeno odpeljali do razglednega stolpa, ki pa je bil za moje pojme nesmiseln, saj razgleda zaradi goste megle ni bilo. Ker je dež vsaj malo nehal padati, smo se peš odpravili do bližnje turistične kmetije na kosilo. Po kosilu pa nas je avtobus predčasno odpeljal nazaj do našega doma. Smo pa zaradi tega imeli nekaj več prostega časa. Kmalu se nama je pridružila še naša IFYE-vka Tjaša Stiplovšek, ki je bila lani na izmenjavi v Koloradu. Oba sva bila zelo vesela da je prišla, saj bi bila brez njene pomoči najina predstavitev Slovenije zelo pusta oz. dolgočasna. Čeprav niti sami nismo dobro zavedali kaj nas čaka, pa je na koncu predstavitev stekla imenitno. Na naši stojnici smo jim ponudili nekaj tradicionalne slovenske hrane in prigrizkov. in kot edini se lahko pohvalimo, da je bila naša miza postrežena izključno iz domače slovenske hrane in pijače. Izjema je bila le čokolada Gorenjka, ki smo jo kupili v trgovini. Ob 17. uri pa je sledila naša točka plesa. Rene je izkoristil svoje odlično znanje folklore, in nas v slabi uri naučil tri plese. Nad plesom so bili vsi več kot očitno navdušeni, saj so se po končani točki vsi želeli slikati z nami. Mislim da smo pustili med udeleženci dober vtis, in da se nas bodo še dolgo spominjali. Po Evropskem večeru smo se vsi skupaj dobili v baru, kjer smo se zabavali dolgo v noč. Najbolj se spominjam zgodb starejših ljudi, ki so pripovedovali kako so se v 60.-70. letih odpravili na izmenjavo. Brez telefonov, brez znanja jezika,…
ČETRTEK 31.8.23
V četrtek smo se odpeljali do Celovca, kjer smo bili prosti in smo si lahko sami ogledali kaj nas zanima. Ker je Rene prišel na izmenjavo v kratkih hlačah, in ga je že pošteno nazeblo, je bil ravno pravi čas za nakup ene športne trenerke za ostala dva dni, ki sta še ostala. Kasneje sva si ogledala glavni mestni trg, cerkev, privoščila pa sva si tudi eno pivo. Po tem pa je bil čas za odhod, zato smo že okoli 12. ure prispeli nazaj v dom. Vreme pa se je tudi končno izboljšalo, skozi oblake je pokukalo sonce in tudi precej se je otoplilo. Ob prihodu nazaj smo imeli nekaj časa, ki sva ga izkoristila za plavanje z najinimi prijatelji iz Nemčije, s katerimi sva navezala kar lepe prijateljske vezi. Kljub toplemu zraku pa je tri dni močnega deževja vodo precej ohladilo, zato smo zaplavali samo najpogumnejši.
Popoldne pa je sledila podelitev diplom za srebrne in zlate udeležence IFYE. Presenečen sem bil koliko ljudi je bilo na izmenjavi pred 25. leti, to so srebrni IFYE-vci. Malce manjše število pa je bilo tudi ljudi ki so se izmenjave udeležili pred 50. oz. več leti. Sledila je tudi zamenjava nekaterih imen na višjih položajih, in pa seveda glasovanje za novega oz. starega predsednika IFYE Europe. Potem pa so sledile še podelitve nagrad iz srečelova, katerega srečk sva prav midva prodala največ, in zato bila tudi uspešno nagrajena saj sva iz strani generalnega direktorja dobila prav posebno darilo, steklenico pravega Irskega viskija. Vsi skupaj smo šli na travnik za dom, kjer so posneli skupinsko fotografijo. Za popoln zaključek dneva pa je sledila še slavnostna večerja, na kateri smo se od dobri hrani in prijetnem klepetu imeli naravnost odlično. Bližnji kmet pa je s traktorjem in sladoledarsko prikolico pripeljal naravnost fantastičen domači sladoled. Ob prvi pokušini sem vedel da je iz domačega mleka z veliko maščobami, ker tisti vodnati sladoled iz trgovine ne seže niti do kolen domačemu. Po napornem dnevu smo poskakali v postelje in prav hitro tudi zaspali.
PETEK 1.9.23
In še zadnje dejanje letošnje konference. Zadnji dan, kateri je bil celo dopoldne prost, zato smo bili skoraj celo dopoldne ob jezeru. Zabavali smo se na veliko različnih načinov, nekateri so plavali, supali, igrali odbojko ali pa le klepetali ob prijetnem ambientu. Okoli 12. ure pa nas je obiskal kmet, ki pase krave na visokogorski planini. Na planini pa ima tudi mini sirarno v kateri mleko predela v sire, skuto, in pa kislo mleko. Ob zanimivi predstavitvi pa smo lahko njegove izdelke tudi poskusili. Najboljše mi je bilo kislo mleko, ker me je okus spominjal na moja otroška leta, ko je podobnega izdelala tudi moja prababica. Po kosilu so imeli sestanke še ne-evropske države, katerih pa se nisva udeležila. Zvečer pa še zaključna slovesnost, in pa seveda predstavitev naslednje IFYE konference, ki bo potekala v Nemčiji. In glede na zelo zanimivo predstavitev, mislim, da nama nebo čisto nič žal če se je bova udeležila.
Zadnjo noč pa smo peli, plesali, plavali, se zabavali, ali pa se tudi zaklepetali, tisti najmlajši in pa seveda tudi nekaj vztrajnih starejših nas je ostalo budno prav do jutra in smo odšli v posteljo le za kakšno urico ali dve.
V soboto zjutraj pa smo pojedli zajtrk se poslovili, si zaželeli srečno pot in odšli vsak v svojo smer. Midva pa sva iz vljudnosti tudi zapeljala gospo iz Kolorada do Ljubljane, ker bo še nekaj dni ostala pri nas v Sloveniji.
Zakaj pa sva se sploh odpravila na to konferenco? Hmm dobro vprašanje.
Kot mlada kmeta, se čutiva dolžna najine kmetije v prihodnosti obdržati, jih izboljšati, olajšati delo in predvsem prinesti novo upanje, novo luč na kmetijo, katera nam bo dala zagon za nove ideje. In zato se prav zdaj, ko so najini starši še dovolj mladi, in lahko sami skrbijo za kmetijo, lahko midva udeležujeva mednarodnih izmenjav. S tem pa pridobivava nove izkušnje, nova znanja, kompetence, vidima dobre prakse, nova poznanstva in mogoče nove poslovne partnerje ali pa tudi življenjskega sopotnika/sopotnico, ki je zelo pomemben člen pri uspešnosti kmetije.
Tadej kot bivši udeleženec IFYE izmenjave, je kakšno dobro prakso že prinesel na domačo kmetijo, in pa tudi nova znanja in izkušnje z veseljem predaja naprej svojim vrstnikom, sorodnikom,… zato sva z udeležbo na tej konferenci želela to izkušnjo približati tudi komu drugemu, in ga spodbuditi za IFYE izmenjavo. Svoja znanja, svoje kompetence in pa predvsem najine navade iz domače kmetije, pa sva predala tudi letošnjim udeležencem izmenjave. Vsaka izmenjava pa je tudi ena nepozabna izkušnja, ki je ne moreš nikoli pozabiti. In komaj čakava in prav srčno upava, da bova lahko najine izkušnje in lepe spomine iz izmenjav predajala najinim otrokom, vnukom,…
Več o dogajanju si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji:
Udeležba IFYE svetovne konference 2023 je bila finančno podprta s strani Mreže za podeželje.
