Prišla je tako hitro, tako komaj pričakovano – naša zaključna delavnica projekta neMOČ PODEŽELJA. Izpeljali smo jo v ponedeljek dopoldan, 23. avgusta, na sejmišču AGRE. Čeprav smo imeli rahel cmok v grlu in dvom ali bomo imeli obiskovalce našega dogodka, smo bili presrečni, da se je dvorana 4 napolnila skoraj do zadnjega prostega sedeža.
MOČno PODEŽELJE
O našem projektu ponosno pišemo že dobro leto dni. Od trenutka, ko smo v drugih državah slišali o možnostih, ki jih ponujajo kmetov v okviru kvalitete življenja na podeželju, do trenutka, ko smo pričeli z izvajanjem pripravljalnega vikenda in vseh 8 regionalnih srečanj. In to vse preko spleta.
Zaključek, ki to ni
Predsednica ZSPM in vodja projekta, Anja Mager, je najprej vse lepo pozdravila na zaključni delavnici neMOČ PODEŽELJA. Predstavila je namen projekta – je projekt, ki smo se ga lotili mladi in malo manj mladi, strokovnjaki in laiki. Z željo po dvigu kvalitete življenja na podeželju, da opolnomočimo mlade kmete.
“Projekt se je zaključil, vendar se pravo delo šele začenja. Je začetek konca in konec začetka. In njegove rezultate je potrebno čim prej prenesti na plan. Prav vsak lahko pripomore k temu. Ko boste naslednjič srečali znanca ga iskreno vprašajte kako je in mu tudi dobro prisluhnite. Pomembna pa je tudi naloga odločevalcev, da priskrbijo denar za zaposlitev.” pravi predsednica ZPSM, Anja Mager.
Kdo?
Tekom projekta smo bili deležni izjemne podpore na terenu – ZRC SAZU, KGZS, območni zavodi, DŠP, vsi ki so sodelovali na delavnici. Več kot 250 posameznikov, ki so prišli za več ur pred svoje ekrane. Vsak je pomembno prispeval k razvoju projekta. Anja posebej poudari, da so veliko dela prevzeli prostovoljci ter tako omogočili, da je ideja o projektu zaživela in živi.
Ministrstvo prepoznalo pomembnost
MKGP je že prepoznal trud in že začelo iskati sredstva za uresničitev cilja projekta.
Vse prisotne je pozdravil mag. Aleš Irgolič iz MKGP in se zahvalil za povabilo na res pomembno delavnico. Vesel je, da smo se začeli pogovarjati o težavah na kmetiji. Kmetije postajajo podjetne, kar pripelje do težkega povezovanja družine, dela, kmetije. Mogoče s takimi vsebinami že zamujamo, vendar verjame, da lahko včasih že pogovor prinese do rešitve. Zato poudari, da se naj ne bojmo se pogovoriti. Znak oreh je znak trdnosti, vsebina je pomembna, ko se enkrat okruši ga je nemogoče zapreti. Ministrstvo je izredno poslušno in pove, da želi drugo leto na sejmu prisluhniti novi rezultati.
Eden boljših projektov
Janez Pirc, direktor KGZS, se zahvali Anji in mladim, da smo se lotili projekta. Pravi, da smo največji oreh smo strli s tem, da smo projekt izpeljali in smo se zbrali na zaključni delavnici. Vprašanja, ki so na kmetiji in podeželju se že dolgo odgovarjajo in iščejo rešitve. Direktor je tudi poudaril, da je to eden boljših projektov. To naše družinske kmetije potrebujejo, tudi naše podeželje. Odločen je, da poiščemo sredstva skupaj z MKGP. Želi, da bomo čim prej pričeli in bodo vidni rezultati.
Znanosti brez akterjev v kmetijstvu ni plodno
Anja poudari, da smo se takšnega projekta mladi lotili s strahospoštovanjem. Brez podpore ZRC SAZU ne bi uspeli. Posebna hvala Duški Kneževič Hočevar. Duška pove, da je Jože Očko njo pripeljal do Anje, ko so spremljali mednarodne raziskave po svetu in ugotovili, da je poklic kmeta ogrožen. Duška in ostali sodelavci so se vprašali kako je s stanjem v Sloveniji. Ugotovili so, da so tudi kmetje (v sklopu lova, ribolova, gozdarjev) pri nas na podobnem. Pravi, da je statistka je žalostna in je bila povod, da so se pri svojem delu bolj fokusirali na kmete in podeželje. Poudari pa, da znanost brez akterjev v kmetijstvu ni plodno. Potrebno je sodelovanje med vsemi deležniki in to lahko pripelje do rešitve.
O projektu
Simboli
Oreh je sijajen simbol trdnosti, moči in hkrati mehkobe, ranljivosti. Zaradi te dvojnosti smo se v ekipi odločili, da bo oreh simbol projekta neMOČ PODEŽELJA.
Siva lahko izžareva nevtralnost, je pa tudi barva izgube, depresije, zapletenosti, a hkrati razumna in kompromisna. Vijolična barva pa je barva bogastva, domišljije in skrivnosti. Je barva navdiha, sočutja, reševanja problemov in pomoči. Lahko bi rekli, da izbrani barvi simbolizirata kmeta. Prav je, da so kmetje trdni, močni, kleni. Kadar pa se kaj zalomi, naj pokažejo in povedo, da so tudi oni v svoji duši tenkočutni in ranljivi.
Zakaj je potreba na podeželju drugačna? Navaden psiholog ne more razumeti kaj se dogaja na kmetiji.
Glavni cilji
- Omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju na podeželju in oblikovanje smernic za dolgoročno delovanje sistema na področju duševnega zdravja v Sloveniji.
- Teme duševnega zdravja vključiti v plan dela JSKS ter umestiti temo v program izobraževanja za mlade prevzemnike.
Kako?
Glavnino projekta je predstavljalo 8 srečanj, ki so potekala spletno ali na sedežih vseh kmetijsko gozdarskih zavodov. Rezultate vseh 8 srečanj smo analizirali in zaključke predstavili na sejmu AGRA. Slišali smo ogromno dobrih in slabih zgodb, ki bi se lahko končali drugače. Če bi vedeli. Projekt, ki kriči po tem da se uresniči – se vprašamo zakaj smo ga komaj sedaj pričeli?
REZULTATI
Prednosti in neprednosti
Generalno so udeleženci ugotovili, da ima podeželje več prednosti kot neprednosti:
Duševno zdravje in kmetijstvo
Delo na kmetiji je samotno. Je družinsko podjetje. Ni jasne ločnice, kdaj se delo konča in družinsko življenje začne. Navada, da se težave rešujejo individualno – tipično kmet, bo vse naredil sam. Stigmatizacija – kaj pa bodo drugi rekli? Če ne razrešiš se prenese na mlajše rodove in imamo začaran krog. Ogroženost poklica.
Kaj potrebujemo za boljšo kvaliteto življenja na podeželja?
Nujno je reševanje obeh razsežnosti družinske kmetije – odnose v delovnem in družinskem življenju. Kaj bo kdo delal, kdo razdeli delo. Kako dolgo bo delal. Pomoč zunaj kmečke družine in skupnosti je potrebna. Takrat ko so stiske prehude je nujna 3 oseba. Strokovna pomoč za reševanje stisk in kmetij je timsko delo. Povezovanje več strokovnjakov – davki, finance, zdravstvo.
Novi profil svetovalca
Časovnica
Razprava
Z nami je bil g. Milan Husnjak, predstavnik hrvaškega Ministrstva za kmetijstvo. Povedal je, kako se je povezal z mladimi, kako načrtujemo predstavitev našega projekta v Beogradu ter odkrito govoril o svoji osebni izkušnji, o izgubi sina. Prav tako pohvali žensko ekipo, ki je odprla pomembno področje.
Mladi kmet, Jaka Kastelic, je odprl vsem znano vprašanje – zakaj se o tem nismo začeli že prej pogovarjati. Podal je primer, da težave s pozebo trajajo samo eno leto in jih urgentno rešujemo, težave z duševnim zdravjem pa trajajo veliko let in smo se o njih začeli pogovarjati šele zdaj.
Z nami so bili tudi svetovalci. Vesna iz mariborskega zavoda se veseli novih izobraževanj na to temo, saj se kot terenska svetovalka velikokrat srečuje z takimi težavami. Timotej uvidi, da je ena izmed rešitev lahko ureditev rent za kmete, ki predajo kmetije.
Jože Očko iz KGZS veseli, da je vzpostavil stik med Anjo in Duško. Tudi sam se tekom službe srečuje z mladimi družinami, kmeti, ki se danes veselo sprehajajo na AGRI, doma pa jih pestijo težave, katere mi ne vemo.
Branko Šket iz ŠC Šentjur izpostavi vidik izobraževanja in šole. Se srečujejo z otroci, ki prihajajo iz podeželja v šolo. Strokovne/psihološke šolske pomoči se prenese tudi na družino. Tako so šole lahko pomemben krog v celotnem procesu.
Sledila je tudi debata o tem, da bi lahko vnesli teme duševnega zdravja oz. dviga kvalitete življenja na podeželju tudi v srednje kmetijske šole.
Polona Starc iz celjskega zavoda izpostavi skrb za mlade kmete. Spremlja stranke, ki pridejo v njeno pisarno in največ vprašanj imajo, kako si bodo starejši kmetje zagotovil prihodek. Sama svetuje, da si kmetje organizirajo delo tako, da si lahko privoščijo dopust. Mladi morajo dobiti možnost, da vidijo, da kmetija ni samo delo, da si lahko tudi kaj privoščiš. Kjer se posluša, tam gre. So pa tudi grde zgodbe. O nujnih deležih. O več prevzemnikih. Zato je vesela, da bodo po vseh zavodih strokovnjak, ki bo imel širok spekter znanja.
Ob koncu se Anja zahvali za vse odzive. Vsaka dodatna podpora, misel, nas še bolj ohrabri. Zaključi s verzom, ki nas spremlja čez celoten projekt:
“Delaj dobro in dobro se povrne, nimajo vsi sreče, se hitro lahko obrne.” (U.K.)
Življenje se lahko hitro spremeni, zato nadaljujmo z dobrim delom, da bomo še lahko uživali delo mladih kmetov. Ob koncu smo prijetno poklepetali in zaužili dobrote slovenskih kmetij.
Hvala vsem našim, ki ste pomagali pri izpeljavi delavnice.
Fotografije: Mojca Plot