VPLIV PANDEMIJE KORONAVIRUSA NA KMETIJSTVO

Objavil/a Nastja Gregorec na 24. marca, 2020

VPLIV PANDEMIJE KORONAVIRUSA NA KMETIJSTVO

Izzivi, težave in pobude mladih kmetov

Spoštovani!

Naj najprej v imenu mladih kmetov izrazimo solidarnost z vsemi državljani Slovenije, ki jih je neposredno oziroma posredno prizadela trenutna pandemija. Globoka solidarnost pa še vsem, ki si v teh dneh prizadevajo za zagotovitev osnovnih dobrin in storitev. Izbruh virusa in njegovo širjenje vplivata na številne gospodarske panoge, zaskrbljenost in prve posledice pa sprožata tudi v kmetijskem sektorju. Ustavitev nekaterih kanalov prodaje, znižanje cen, nezmožnost plačevanja prispevkov in kreditov, so le nekateri izmed izzivov s katerimi se že soočamo (mladi) kmetje v trenutni situaciji. Za ublažitev negativnega vpliva pandemije na kmetijstvo v Sloveniji je zato nujno sprejeti podporne ukrepe.

Verjamemo, da pristojne institucije delate vse, kar je v vaši moči, da se posledice pandemije ublažijo in smo hvaležni za že sprejete ukrepe. Mladi kmetje bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo še naprej zagotavljali zdravo, varno in kakovostno hrano, vendar sedaj močno potrebujemo ustrezne ukrepe in podporno okolje.

Da bi preverili vpliv pandemije na kmetovanje smo pripravili spletni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 231 mladih kmetov iz vse Slovenije iz različnih panog. Skozi vprašanja smo preverjali vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, vpliv že sprejetih priporočil in ukrepov, dostopnost do repromateriala, dostop do institucij in ostalih deležnikov, dostop do delovne sile, urejenost razmerij znotraj verige preskrbe s hrano, oceno prodaje pridelkov in izdelkov v času pandemije, oceno komunikacije in promocije lokalne hrane, pričakovane ukrepe, dolgoročne vplive pandemije na kmetovanje, pogled potrošnika na kmeta.

Spodnji dokument je povzetek odzivov, ki smo jih mladi kmetje izrazili kot odgovor na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju. Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih še bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. Samo nekateri izmed ukrepov, ki jih potrebujemo mladi kmetje in s tem predlagamo kot Zveza slovenske podeželske mladine so: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljeni odkupi kmetijskih pridelkov oz. izdelkov. Ostali ukrepi so navedeni v dokumentu. Da bi preživeli družine in da bi zmogli poravnavati obveznosti, vas prosimo, da nam z ukrepi olajšate kmetovanje in s tem pridelavo kakovostne lokalne hrane.

S spoštovanjem in prijetnimi poZDRAVI!
Mladi kmetje

Vpliv koronavirusa na vaše kmetovanje.

184 mladih kmetov, ki je izpolnilo spletno anketo že občuti vpliv pandemije koronavirusa na njihovo kmetovanje, 47 mladih kmetov, pa zaenkrat direktnega vpliva na kmetovanje še ne občuti. Mladi kmetje so izpostavili predvsem popolno izgubo ali zmanjšanje dohodka, ustavitev ali zmanjšanje prodaje, težave pri nabavi repromateriala.

Največji vpliv se čuti ob popolni ustavitvi turizma, in zaprtju gostiln, restavracij, vrtcev in šol. Kar pomeni popolno ustavitev prodaje vina, degustacij, ter prodaje izdelkov preko teh kanalov.
Padanje cen kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Padanje cene mleka.
Tudi nižje cene lesa in neodkup
Vpliv se močno pozna tudi pri (ne)odkupu živali, predvsem goveda, ki se je zmanjšal, odkupne cen mesa pa so padle.
Izpad dohodka in močno zmanjšanje prodaje
Otežen dostop do strank in zaprtje tržnic ter neprodaja zaradi strahu strank.
Težave nabavi repromateriala (semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil,…), posebej izpostavljeni pa so tudi rezervni deli. Dostop do repromateriala je onemogočen oz. otežen, cene pa so višje.
Nedelovanje nekaterih predelovalnih obratov, javnih služb.
Zaradi ustavitve oz. zmanjšanja dohodkov težave pri odplačevanju kreditov in nezmožnost plačila prispevkov.
Na področju veterine je težava zaradi neosemenjevanja.
Redki so izpostavili povečanje povpraševanja po pridelkih oz. izdelkih, večjem povpraševanju po lokalni hrani.
Nekateri so se prilagodili z dostavo na dom, vendar je to logistično zelo zahtevno, potrebni pa so tudi dodatni resursi.
Nedostopnost delovne sile.
Izpostavljena je še otežena vožnja gnojnice zaradi pritožb in občinskih odlokov.
Skrb za otroke in ostarele starše, ki pomeni izpad delovnih ur namenjenih delu na kmetiji.

Ali katero izmed novih priporočil in pravil vlade vpliva na vaše kmetovanje?

Izpostavljeno je predvsem zaprtje restavracij, gostiln, šol in vrtcev, tudi nekaterih tržnic ki so bile pomemben prodajni kanal. Tudi zaprtje trgovin z rezervnimi deli. Omejitev veterinarskega dela (neosemenjevanje), izpostavijo tudi omejitev gibanja, ki bi pomenila omejitev širše prodaje. Dosedanji ukrepi nimajo vpliva na manj kot polovico anketiranih.

Dostopnost do repromateriala.

Nekaj mladih kmetov pove, da zaenkrat pri dobavi repromaterialov še nimajo težav, velika večina pa se že sooča z oteženim dostopom do gnojil, zdravil, škropiv, semen, krmil, sadik, veliko jih pričakuje, da se bo dostopnost do repromateriala še zmanjšala.

Posebej je izpostavljeno, da so težave že vidne pri dostopnosti do rezervnih delov in tehničnih materialov (zaradi zaprtja specialnih trgovin, tudi vulkanizerjev), kar onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih kmet potrebuje pri svojem delu.

Prihaja do zamikov pri dobavi in višjih cen. Je pa kot pozitivno navedena možnost dostave.

Ali se soočate z nedostopom do ostalih deležnikov oz. institucij?

Kmeti, izpostavijo predvsem nedostopnost veterinarjev glede nenujnih storitev, tudi osemenjevanja.

Kot ena izmed nedostopnosti pa je navedena tudi svetovalna služba.

Kmetje se počutijo prepuščene »same sebi«.

Ali se je vaša kmetija zaradi virusa soočila s primanjkljajem oz. nedostopom do delovne sile?

49 anketirancev ima zaradi virusa primanjkljaj delovne sile, saj so delavci preventivno doma, delovna sila iz tujine ni na voljo,

Nekaj mladih kmetov izpostavi, da nimajo teh težav, saj na kmetiji delajo samo družinski člani. Nekateri pa izpostavijo skrb ob potrebi po sezonski delovni sili.

Kako se vam zdijo urejena razmerja znotraj verige preskrbe s hrano? Odkup, logistika, plačilo…

Če izpostavimo samo nekaj ključnih odgovorov, so le ti predolgo čakanje na plačilo, ni odkupa (predvsem izpostavljeno pri živini), traja dalj časa, otežena distribucija, nižanje odkupnih cen.

Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti, že prej bila slaba razmerja, sedaj pa se je stanje še poslabšalo. Kar nekaj kmetov še vedno ni prejelo plačila za preteklo sezono. Tudi pri neposrednem trženju se pojavljajo težave. Velja zapisati še velik uvoz poceni hrane.

Nekateri kmetje težav znotraj verige zaradi pandemije koronavirusa zaenkrat še niso zaznali.

Ocena prodaje pridelkov v času koronavirusa.

Prodaja se je povečala pri samo 37 anketiranih mladih kmetih. Manj kot 10 jih razlike v prodaji ne občuti oz. trenutno še nima prodaje, pri vseh ostalih pa je zaznati zmanjšanje prodaje.

Mladi kmetje izpostavijo zmanjšanje prodaje do 100%. Višji delež oz. neprodaja je pri prodaji vina in pri kmetih, katerih prodajne poti so bile, restavracije, gostilne, šole in vrtci ter kmetje, katerih prodajne poti so bile povezane s turizmom. Večkrat je izpostavljeno še padanje cen.

Ustavitev oz. zmanjšanje prodaje pomeni za mlade kmete popolno izgubo dohodkov, ki so nujni za preživetje družine in kmetije.

Kako ocenjujete komunikacijo in promoviranje lokalne (slovenske) hrane v času koronavirusa?

Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo kot dobro. Potrošniki se začenjajo zavedati prednosti lokalnega nakupovanja, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Kljub temu bi lahko bila promocija lokalne slovenske hrane predvsem preko vseh vrst medijev še okrepljena. Ne le v času krize, ampak tudi v »normalnih časih«.

Potreben poudarek, da zaloge hrane niso le zadostne za preživetje, pač pa nam slovenski kmetje nudijo zdravo in kakovostno hrano pridelano po visokih standardih za katero smo lahko le hvaležni.

Menite, da bodo imela trenutna dogajanja dolgoročni vpliv na vaše kmetovanje?

Več kot polovica anketiranih je prepričanih, da bodo trenutna dogajanja imela na kmetovanje dolgoročen vpliv. Tudi vpliv na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje, vpliv na kupno moč ljudi, finančni vpliv na izpade prihodkov kmetij in investicije. Nekateri so izrazili upanje, da dolgoročnega vpliva naj ne bi bilo oz. da bi bil le pri zavedanju ljudi o pomeni lokalne hrane.

Kako ocenjujete pogled potrošnika na kmeta te dni? Kakšen je njegov odnos do slovenske hrane?

Veliko anketirancev se strinja da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje in upajo, da bo tako ostalo tudi po krizi.

Kar nekaj kmetov še vedno opaža, da je pogled potrošnika na kmeta slab (nezaupanje, onesnaževanje, prejemanje subvencij…). Izpostavljeno je tudi, da potrošnika moti uporaba gnojnice.

Potrebno je spodbujati nakupe slovenskih proizvodov (tako hrane, pijače, strojev, zdravil), saj se s tem omogočijo delovna mesta na podeželju.

Kakšne ukrepe pričakujete oz. predlagate na področju kmetijstva v prihodnjih tednih?

Izpostavljenih je kar nekaj ukrepov:

Oprostitve plačila prispevkov kmetov.
Oprostitve plačila davkov v času krize (tudi davka na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka.
Odlog odplačila kreditov in lizingov.
Poštene odkupne cene.
Promocija kmetijstva in lokalne hrane (tudi v času, ko krize več ne bo).
Finančna pomoč ob izpadu dohodka.
Zagotoviti odkup pridelkov in izdelkov (predvsem viškov).
Nadaljevanje odkupa mleka.
Brezobrestni likvidnosti krediti za premostitev krize.
Zmanjšanje stroškov vode.
Ukrepi za nemoteno delovanje dobavne verige.
Postavitev minimalne odkupne cene.
Pravična ureditev členov v verigi preskrbe s hrano.
Pohitreno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV.
Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi, ostalo) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (razpisi…).
Večje toleriranje v času pandemije.
Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave).
Brezobrestna nepovratna sredstva ob nakupu slovenske mehanizacije.
Razpisi za razvoj kmetij.
Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča.
Izobraževanja na daljavo.
Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi v teh časih omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali.
Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil…
Pocenitev pogonskih goriv.
Nadomestilo za skrb otrok.
Carina na uvožena vina.
Možnost dostopa do repromateriala (predvsem rezervnih delov).
…

Še nekaj dodatnih razmišljanj, komentarjev in pobud mladih kmetov

Potrebno se je zavedati pomena slovenske lokalne hrane, kmetom zagotoviti pravične odkupne cene. Tudi povezovanje, podpiranje in spoštovanje slovenskega kmeta.

Poziv po ukinitvi prispevkov za zaposlene na kmetijah.

Pobuda za podaljšanje roka za izpolnitev ciljev za mlade prevzemnike. Enako za investicijske razpise.

Zakonska ureditev, da je kmet strateškega pomena za državo.

Slovensko kmetijstvo je zlata vredno ampak tega se zavedamo le kmetje in le redki kupci. Naloga vlade je, da ga resi pred totalnim propadom od katerega nismo daleč. Sedaj je pravi čas za korak naprej, korak proti ohranitvi slovenskega kmetijstva!

Izpostavljen je tudi problem divjadi.

Poziv po zmanjšanju birokracije.

Izpostavljen je tudi pomen povezovanja in pravilnega delovanja zadrug.

Vzpostavitev slovenskega kmetijstva na tako raven, kjer bi dosegali samoooskrbo za vso državo na več področjih, omejitev uvoza izdelkov ki jih imamo v Sloveniji oz. uvoza samo toliko kolikor nam zmanjka.

Pošteno plačilo za izdelke in večja prodaja na kmetijah.

Finančna pomoč kmetom.

Ozaveščanje potrošnika.

Pohitritev obravnave zahtevkov in izplačil.

Takšna situacija je zelo problematična, je pa tudi priložnost za več neposredne prodaje, spodbujanje domače živilskopredovalne industrije ter večje zavedanje med potrošniki, da potrebujemo domačo slovensko hrano.

Trgovci bi sedaj morali dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi. Četudi bi pri tem pomagala država ali bila zmanjšana ponudba na policah. domači pridelovalci bi pa morali dobiti tudi pošteno plačilo za poštene produkte, ne pa da se jim bolj splača izvažati, not pa prihaja poceni škart roba od ne vem kje…

Kmetijske in gozdne površine naj niso predmet obdavčitve it strani nepremičninskega davka (plačujemo že kataster).

Če bo prišlo do omejitve gibanja oz. do popolne prepovedi gibanja naj se izvzame kmetijska proizvodnja ker bo v naslednjih tednih ključna za proizvodnjo hrane (setev koruze, buč, soje, krompirja.. in oskrbe posevkov) in nemoten dostop do repromateriala (škropiva, semena, gnojila).

Pripravila: Doris Letina, vodja skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko