Svetovni dan duševnega zdravja

V soboto, 10. oktobra smo obeleževali svetovni dan duševnega zdravja, za katerega se na Zvezi slovenske podeželske mladine še posebej zavedamo njegove teže in pomembnosti.

Letos v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce. Poteka pod geslom “Duševno zdravje za vse. Večje naložbe – večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.”

KAJ JE DUŠEVNO ZDRAVJE?

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je tudi vir blaginje. Je mnogo več, kot le odsotnost duševne bolezni. V zadnjih letih se je uveljavil koncept pozitivnega duševnega zdravja, ki ga sestavljajo področja kot so posameznikovo notranje psihično stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, nadalje njegovi odnosi z drugimi, njegovo vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi ter problemi in doprinaša skupnosti, v kateri živi.
Posameznik ima tekom svojega življenja lahko težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Kadar težave pomembno ovirajo njegovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija.

TUDI NA KMETIJI JE DUŠEVNO ZDRAVJE POMEMBNO

Duševno zdravje je še vedno tabu tema, o njem se ne pogovarjamo. Različne stiske, spori znotraj družin, strah pred prihodnostjo nemalokrat vodijo tudi v uničevalno vedenje in je prisotno tudi na slovenskem podeželju in kmetijah.

In prvi korak delamo prav tukaj in zdaj – da se o duševnem zdravju začnemo pogovarjati. Nadalje bi bilo potrebno družbo o tem področju izobraziti, tako kot so se tega lotili na avstrijski zbornici v Celovcu. O tem smo že pisali, zato ti TUKAJ prilepimo link do članka.

Kdo v Sloveniji prevzema odgovornost, ponudi pomoč in podporo, svetovanje za kmete in kmetice, njihove družine?

Po ocenah strokovnjakov bo v prihodnje pojavnost duševnih motenj naraščala v primerjavi z drugimi kategorijami bolezni in s tem tudi neposredni zdravstveni in posredni stroški za trg dela. Najnovejše zdravstvene statistike (NIJZ 2019) za obdobje od 2009 do 2017 kažejo, da v kohorti od 20 do 49 let pri moških prevladujejo tesnobne motnje in reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje, pri ženskah v isti kohorti pa depresivna epizoda in anksiozne motnje. V starosti se pridružujejo še dodatne motnje (depresija, hud stres, demenca).

Med ruralnim prebivalstvom so še posebej ranljivi kmetje, saj prav ta poklicna skupina v letu 2016 izkazuje najvišjo grobo stopnjo samomorov (57,9 na 100.000 zaposlenih) med vsemi drugimi poklici oz. je ta štirikrat višja v primerjavi s celotno grobo stopnjo samomorov po poklicnih skupinah (13,8 na 100.000 zaposlenih). Zaradi samomora umre približno 4-krat več moških kot žensk. Izstopajo tudi izrazite regionalne razlike, saj imajo vse vzhodne regije višji samomorilni količnik kot je povprečje v Sloveniji (NIJZ, Baza podatkov o umrlih osebah).

Polovica vseh duševnih motenj se začne od 14. leta starosti. Če želimo imeti zdravo družbo, razvito podeželje, moramo posvetiti več pozornosti duševnemu zdravju otrok in mladostnikov na podeželju. V ta namen so tudi spisali in oblikovali NOV PROJEKT neMOČ PODEŽELJA. Več informacij ti posredujemo kmalu.

Pomoč kmetom v AVSTRIJI

Kot smo že večkrat omenili, izvaja avstrijska zbornica projekt »Lebensqualität Bauernhof«. Zaposlili so dve psihologinji, ki s pomočjo svetovalcev na zbornici izvaja svetovanje in izobraževanje. Izpostavili so klicno linijo za pomoč. Svetovanje izvajajo tako preko telefona, v pisarnah kot tudi na kmetiji.

Svetovanje in predvsem ozaveščanje o pomenu kvaliteti življenja na kmetije je ena izmed prednostnih nalog zaposlenih psihologov na zbornici. Zavedanja kaj pomeni kvaliteta življenja je pri nas zelo malo, praktično ga ni. Pa vendar je to ključno vprašanje, ki si ga moramo postaviti vsi, tako mladi kot starejši s kmetij: »Kaj je kvaliteta življenja na kmetiji?« Če se psihično slabo počutim, ne bom uspešen pri svojem delu, ne bo želenega napredka. S kvaliteto življenja na kmetiji je tesno povezano medgeneracijsko življenje in medgeneracijska komunikacija, v našem primeru manko komunikacije, zaradi katere prihaja do izgorelosti, predvsem pri mladih. Ti si namreč zadajo previsoke cilje, zaradi domnevnih ali realnih pričakovanj starejše generacije, previsoka pričakovanja mladi povezujejo z delom brez napak – posledica ne doseganje ciljev pa je izgorelost – slabša kvaliteta življenja. Napake se ponavljajo iz generacije v generacijo ker se nikoli niso rešile oz. nihče teh napak ni zaznal kot ključne za slabšo kvaliteto življenja.

Ponujajo dve vrsti svetovanja:

Prevzem kmetije – osnovni nasveti

Program je namenjen vsem tistim, ki v bližnji prihodnosti želijo predati oziroma prevzeti kmetijsko gospodarstvo ter se dobro pripraviti na prevzem oziroma predajo. Svetovalci nudijo začetno usmeritev v perečih vprašanjih kot so splošno, davčno in socialno pravo, vodenje podjetja, financiranje, osnovanje pogodbe, razpis za mladega prevzemnika itd. Kmetje se na svetovalce lahko obrnejo po telefonu ali pa se dogovorijo za osebno srečanje. Za člane zbornice je svetovanje brezplačno.

Formalni nasveti – dodatni nasveti

Vsi tisti, ki potrebujejo več pomoči, lahko preko kmetijsko-gozdarske zbornice dobijo pomoč tudi pri dvomih glede formalnih prijav. Svetovalci lahko po želji razdelajo tudi pisni koncept prevzema kmetije. V svetovanje je vključena celotna družina. Svetovalec svetuje in spremlja družino skozi proces prevzema, pomaga pa osnovati tudi prevzemno pogodbo. Tako svetovanje zahteva dodaten finančni prispevek kmeta in sicer pavšalno 114 eur/prevzem kmetije.

Poleg svetovanja na zbornici nudijo tudi krajše seminarje na temo prevzema kmetije. Seminar načeloma poteka dva dni, udeležita pa se ga tako prenosnik kot prevzemnik kmetije. Glavne teme seminarja socialni, ekonomski in davčni aspekti prevzema kmetije. Dotaknejo se tudi tem kot so skupno življenje na kmetiji, prevzemna pogodba in vrednost kmetije, ki močno olajšajo kasnejše skupno življenje na kmetiji in preprečijo marsikateri spor. Cena za udeležbo na seminarju je 80 eur.

Pomoč kmetom v VELIKI BRITANIJI

V vseh organizacijah, ki se v Angliji ukvarjajo z duševnim zdravjem kmetov in jim pomagajo na tem področju, so glavna gonilna sila prostovoljci. Njihova formalna izobrazba ni nujno iz področja psihologije, imajo pa izkušnje na področju duševnega zdravja. Omogočeno jim je izobraževanje oz. trening, predvsem se izobražujejo na področju poslušanja. To je ključno za dobro prepoznavanje, kje se pojavljajo duševne težave (Alex, FCN). Svetovanje splošno iz duševnega zdravja pa se izvaja preko NHS (The English National Helath Service). Gre za strokoven pristop reševanja težav zaradi duševnega zdravja. FCN nudi NHS psihologom in psihoterapevtom izobraževanja na področju kompleksnosti duševnih težav na kmetijah. Pomembno je, da strokovni delavci poznajo ozadja in kompleksnost izvora težav.

Svetovanje in pomoč lahko osebe z duševnimi težavami najdejo pri več organizacijah. Te organizacije niso usposobljene za zakonsko izvajanje svetovanja (niso strokovno formalno izobraženi), lahko pa nudijo podporo in usmerjajo ljudi na druge inštitucije, kadar prepoznajo, da gre za težavo, ki potrebuje strokovno znanje in usposobljenost.

Preberi še:

• https://wfmh.global/world-mental-health-day-2020/
• https://www.omra.si/media/1607/dkh-dz-med-kmeti.pdf

Pri programu OMRA si prizadevajo prispevati k preseganju predsodkov v najširši javnosti ter dvigniti ozaveščenost in poučenost glede duševnega zdravja. Letos poleg motenj razpoloženja posebej naslavljajo tudi problematiko osebnostnih motenj in stigme.  V ta namen so pripravili sklop predavanj, njihove posnetke in PPT predstavitve si lahko ogledate TUKAJ.

»Ljudje smo živa bitja – kvaliteta življenja nam mora biti v interese, ker se kvaliteta življenja tiče vsakega izmed nas. Vsi želimo biti srečni, biti sprejeti in imeti dobre odnose drug z drugim.« Friderike Partz

Viri:

• https://www.nijz.si/sl/korak-naprej-v-smeri-vecje-dostopnosti-storitev-s-podrocja-dusevnega-zdravja
• predavanja