Sveti Jurij ob Ščavnici, 21.10.2022
V petek, 21. oktobra se je naša Vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja, Eva Kotnik, udeležila strokovnega posveta “Pomen civilne družbe za razvoj podeželja” ob 20. obletnici delovanja Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), ki je potekal v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kaj je DRSP in s čem se ukvarjajo? Kdo vse so bili gosti posveta in kaj so povedali? Vse to (in še več!) si lahko preberete spodaj.
Piše Eva Kotnik
V petek, 21. oktobra sem se udeležila strokovnega posveta na temo Pomen civilne družbe za razvoj podeželja, ki ga je organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) ob 20. obletnici svojega delovanja. Dogodek je potekal v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, na območju Lokalne akcijske skupine Prlekije (LAS Prlekija), ki leži v Pomurski razvojni regiji.
Kaj počne DRSP in kakšno je njihovo poslanstvo?
Poslanstvo DRSP je združiti vse posameznike in organizacije, ki so na različnih ravneh vključene v razvoj slovenskega podeželja v Nevladno mrežo za razvoj podeželja ter povezovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS) iz vseh delov Slovenije v skupno mrežo. Predstavniki društva sodelujejo v odborih, komisijah in organih v povezavi z razvojem podeželja, ki jih koordinira MKGP in drugimi vladnimi organi. Ta mreža deluje kot podpora celostnemu in trajnostnemu razvoju podeželja. Delujejo na štirih področjih: (1) informiranje, usposabljanje in promocija; (2) nacionalna info točka za CLLD; (3) sodelovanje, zagovorništvo in mreženje nacionalni ravni ter (4) mednarodno sodelovanje. Preko slednjega skrbijo za vpetost aktivnosti društva v mednarodnem prostoru, kar se kaže s članstvom društva v mednarodnih mrežah PREPARE (Partnerstvo za podeželsko Evropo) in ELARD (Evropsko združenje LEADER za razvoj podeželja).
Pa začnimo…
Najprej sta nas pozdravila sekretarka društva mag. Vesna Erhart ter župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici g. Anton Slana, nato pa sta sledili predstavitvi gostov iz tujine. Najprej se nam je predstavil g. Hartmut Berndt iz Nemčije, sicer podpredsednik Evropskega združenja LEADER za razvoj podeželja, nato pa še g. Miodrag Matavulj iz Bosne in Hercegovine, sicer član Balkanske mreže za razvoj podeželja in Partnerstva PREPARE.
G. Berndt se je v skladu s temo strokovnega posveta osredotočil predvsem na pomen civilne družbe za razvoj podeželja. Poudaril je, da je srce LEADER-ja pristop od spodaj navzgor, saj so ravno ljudje tisti, ki najbolje vedo, kaj potrebujejo v regiji. Tudi vseh 7-načel programa LEADER je tesno povezanih z ljudmi in tem pristopom. Gre za (ang. area-based look on development strategies), pri razvoju podeželja moramo nujno upoštevati specifike posameznih območij, pa naj bo to na Evropski, nacionalni ali nižji ravni. Morda podatek za primerjavo – v Nemčiji, ki je po površini 18x večja od Slovenije, so v programskem obdobju 2014-2020 imeli 321 lokalnih akcijskih skupin, medtem, ko jih imamo v Sloveniji 37.
Gostje iz tujine
Gost iz Bosne in Hercegovine je svoje predavanje naslovil “Kaj dela kozolec v Bosni in Hercogovini?” v v njem pa se je osredotočil predvsem na vlogo DRSP in Partnerstva PREPARE za vzpostavitev mehanizmov razvoja podeželja v njihovi državi. Poudaril je tudi pomen evropskega podeželskega parlamenta kot kontinuiranega instrumenta oz. mehanizma, ki jim je v procesih pritiska na javne politike, dal pomemben zgled kako bi naj uredili področje razvoja podeželja. Tako so leta 2015 organizirali tudi sami prvi Bosanski podeželski parlament na katerem so glavne akterje spodbudili k tej debati; nato pa leta 2018 organizirali tudi prvi Balkanski podeželski parlament. Na tej točki je gost izrazil željo, da bi se jim pri le-tem v bodoče pridružila tudi Slovenija, da bi tako zajeli “celotno območje Balkana”.
Ugotovitve o izvajanju programa LEADER/CLLD v Sloveniji
Nato je skupina raziskovalcev in tudi članov društva (Irma Potočnik Slavič, Tomaž Cunder, Eva Šabec, Matej Bedrač in Goran Šoster) predstavila svoje ugotovitve o izvajanju programa LEADER / CLLD v Sloveniji, ki so zbrani v posebni monografiji, ki je dostopna tudi na spletu (tukaj). Za začetek bi kot zanimivost želela izpostaviti dejstvo, da je v izvajanje programa LEADER/CLLD vključeno celotno slovensko ozemlje (temu drugod ni tako), kar podeželskemu prebivalstvu omogoča aktvino udeležbo in vključevanje v izvajanje lokalnega razvoja.
V predgovoru monografije so zapisali: “Program LEADER/CLLD je ena od slovenskih zgodb o uspehu, ki gradi na tradiciji umnega kolektivnega upravljanja s prostorom in življenjskimi viri. Celostni razvoj podeželja je vgrajen v pristop, ki temelji na lokalni pobudi. Zaradi administrativnih ovir in tehničnih pomanjkljivosti nekateri ne prepoznajo izjemnega prispevka tega programa k razvoju podeželja. Zato potrebujemo širok in poglobljen pogled na podeželje in na upravljanje razvoja.” V praksi se kaže kot kombinacija dveh pristopov: od spodaj navzgor in od zgoraj navzgor. Pri prvem gre za to, da pobude prihajajo od lokalnega prebivalstva in tako izhajajo iz dejanskih potreb in ambicij okolja. Drugi pristop pa se kaže predvsem v opredelitvi pravnega in finančnega okvirja, v katerem se odvijajo omenjene pobude od spodaj navzgor. Pri tem je ključnega pomena usklajevanje med lokalno in nacionalno ravnjo.
Zaključki debate
Nato so nekdanja predsednika društva Goran Šoster, Aleš Zidar in podpredsednica društva Mojca Metličar razpravljali o poti, ki jo je prehodilo društvo ter o njegovi prihodnosti in o izzivih, ki jih čakajo. Omizje je vodila Darja Zemljič. Nekaj zaključkov debate:
- V DRSP so ponosni predvsem na multiplikativnost učinkov izvajanja programa LEADER/CLLD in ostalih aktivnosti razvoja podeželja.
- Večja vključenost ljudi pomeni večje in boljše učinke projektov.
- LEADER je edini program, ki v svojem bistvu izhaja iz terena oz. posluša teren in izhaja iz njihovih potreb.
- Slovenski podeželski parlament je namenjen obnovitvi in (o)krepitvi dialoga, po zgledu estonskega in švedskega podeželskega parlamenta, ki sta zelo uspešna pri vplpivanju na politiko razvoja podeželja kot tudi kmetijskega sektorja.
- Na EU ravni je veliko oseb, ki so podporniki tega programa – do razlik prihaja predvsem na ravni nekaterih držav, npr. v Srbiji, kjer pogoste menjave vlad onemogočajo napredek (ni kontinuitete).
- Nujno je zagotoviti sistemski vir financiranja programa LEADER, kot tudi organizacij, ki se na evropski ravni ukvarjajo z razvojem podeželja (npr. PREPARE), saj jim bi to omogočilo kontinuiteto. To je lahko katerikoli od skladov, še najboljša bi bila kombinacija različnih skladov.
- Z novoizdano monografijo je potrebno pristopiti do odločevalcev.
- CLLD in LEADER sta v EU kontekstu tekmeca, pri nas pa skupaj v boju s kmetijsko politiko.
Slovesni del posveta z ministrico MKGP
V drugem, slovesnem delu posveta, nas je s svojim obiskom počastila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga. Irena Šinko, ki je v svojem govoru govorila o vlogi civilne družbe pri razvoju podeželja, o civilni družbi pa kot o sektorju, ki poleg gospodarstva in države skrbi za uveljavljanje intrestov ljudstva. Nacionalni podeželski parlament je navedla kot primer dobre prakse participatorne politike ter poudarila vlogo podeželja pri povezovanju civilne družbe.
Ga. ministrica je nato sodelovala tudi pri podelitvi nagrade za najuspešnejšo podeželsko skupnost. V letu 2022 je ta laskavi naziv prejela občina Ljubno, saj je le-ta, po mnenju strokovne žirije, prevzela pomembno nalogo stičišča idej in z vztrajnim, poštenim in z odprtim delom gradila povezave, ki danes tvorijo povezano lokalno skupnost, odprto navzven in novim, velikim idejam. Drugi kandidatki – občini Razkrižje pa so podelili priznanje za izjemne dosežke na področju spodbujanja vključujočega in trajnostnega razvoja v okviru natečaja.
Zaključne misli
… kaj več naj še človek pove o vsebinsko tako bogatem dogodku? Ne le vsebina – ljudje so tisti, ki dogodku dajo poseben pečat. In tukaj, smo bili zbrani “na enem kupu” ljudje, ki nam je mar za podeželje; ljudje, ki živimo podeželje in skrbimo, da ga bodo lahko za nami živeli in uživali tudi drugi. Strokovni posvet je bil zame odlična priložnost, da sem pokramljala s strokovnjaki s področja razvoja podeželja (in drugimi), navezala nove stike, izmenjala ideje, predvsem pa bila obkrožena s številnimi navdihujočimi osebami.
Še posebej pa me veseli, da se počasi, a vztrajno prebuja zavedanje o pomenu mladih na podeželju in za njegov razvoj. In z velikim veseljem pozdravljam izraženo željo po tesnejšem povezovanju Društva za razvoj slovenskega podeželja z Zvezo slovenske podeželske mladine. Prvi dogodek, kjer bomo združili moči bo že v prvi polovici leta 2023 – Slovenski podeželski parlament, in tega se že prav srčno veselimo!