V mesecu marcu smo zaključili delavnice neMOČI PODEŽELJA, a s tem našega poslanstva še zdaleč ni konec! Še vedno si prizadevamo zmanjšati stigmo duševnega zdravja na podeželju in kmetijah. Ta teden vam predstavljamo pomembno temo – stigma.

Stigmo na področju duševnega zdravja je potrebno zmanjšati, saj predstavlja eno največjih ovir pri okrevanju ljudi z duševno motnjo. Prav zaradi stigme ljudje ne poiščejo strokovne pomoči. To ima lahko hude posledice, tudi samomor. A ob podpori strokovnjakov so duševne motnje ozdravljive oziroma nekatere, ki se ponavljajo, se ob ustrezni podpori uspešno obvladujejo. Zato je še posebej pomembno, da se ne otežuje iskanja pomoči ljudem, ki v stiski še posebej težko zanjo prosijo oziroma jo poiščejo.

Kaj STIGMA sploh je?

Stigma je socialnopsihološki konstrukt, ki se nanaša na stereotipe, predsodke in diskriminacijo.

Stereotipi so navidezno utemeljena dejstva. Dostikrat so to posplošene zmotne predstave o določeni skupini ljudi. O ljudeh z duševno boleznijo se pojavlja stereotip, da so nevarni in bolj nasilni kot ljudje, ki teh težav nimajo. Niso bolj nasilni, pravzaprav so sami večkrat deležni nasilja. Razlog, da oseba z duševno motnjo postane nasilna, je enak kot pri vseh ljudeh (občutek ogroženosti, strah …).

Drugi del stigme predstavljajo predsodki. Ti se iz stereotipov razvijejo, ko do ljudi z duševno boleznijo razvijemo negativna čustva in vrednotenje. Če verjamemo prej omenjenemu stereotipu, da so ljudje z duševno boleznijo bolj nevarni, je logično, da imamo negativne občutke ob srečanju z nekom, ki ima duševno bolezen. Lahko občutimo strah, odpor … Na to pa reagiramo z izogibanjem, ignoriranjem.

Drugačno obravnavanje ljudi zaradi predsodkov je diskriminacija. Ljudje, ki diskriminacijo doživljajo na vsakem koraku, počasi začnejo ponotranjati ta negativna občutja in predsodke ter se sami diskriminirati. Znižajo se samozavest, samospoštovanje in samozaupanje. Doživljanje tega je boleče in zelo uničujoče za osebo. Da bi se ljudje izognili označevanju, ker utemeljeno pričakujejo negativne odzive in posledice, ne povedo, da imajo težave, ne iščejo pomoči ali pa opustijo pomoč.

Kako lahko kot posamezniki zmanjšamo stigmo duševnih bolezni in pomagamo ljudem v stiski?

• Razširimo svoje znanje o duševnih boleznih.
• Delimo osebne izkušnje z drugimi in jih informirajmo o duševnih boleznih.
• Vprašajmo se, ali se kdaj drugače vedemo do nekoga, ki ima duševno motnjo? Zavestno se odločimo, da se do vseh ljudi vedemo spoštljivo, potrpežljivo in ponudimo pomoč, če vidimo, da je nekdo v stiski.

Imate osebno izkušnjo z duševno boleznijo, odvisnostjo ali ste imeli kakšno drugo stisko na kmetiji/doma in bi želeli izkušnjo deliti z drugimi (anonimno)? Pišite nam in pomagajte širiti obzorje z našimi podeželani oziroma vsemi, ki s podeželjem čutijo povezanost.

Zapisi ljudi

Grafično oblikovanje in besedilo: Mojca Plot