13. in 14. oktobra so na Ptuju potekali Slovenski regionalni dnevi 2022. Petkovega dela simpozija sta se udeležili tudi dve naši podeželanki – Eva Kotnik (vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja) in Doris Letina (vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko), ki sta sodelovali v okrogli mizi na temo Mladi in globalne spremembe. Govora je bilo predvsem o  izzivih pred katerimi stojijo danes mladi (glede na globalne spremembe) ter o (regionalnih) rešitvah zanje. Izpostavljeni so bili predvsem: skrb z osamljenostjo, duševno zdravje, varna zaposlitev in bivanjsko vprašanje mladih. 

Kdo so bili ostali gostje? O čem je tekla debata?  Vse to in še več v novem članku na naši spletni strani. 

Piše Eva Kotnik

Dogodek, ki ga organizirajo Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Geografski inštitut Antona Melika, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski regionalni razvojni sklad, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Združenje regionalnih razvojnih agencij, je bil namenjen obravnavi nove finančne perspektive, odprtju razprave glede podatkovno podprtega odločanja in načrtovanja na regionalni ravni ter izmenjavi mnenj glede podnebnih, demografskih in energetskih sprememb kot priložnost za regionalni razvoj. Potekal je 13. in 14. oktobra na Ptuju. Zaključnega dela simpozija sva se udeležili tudi jaz in Doris Letina. 

Petkovo dogajanje, 14. oktobra, se je začelo s pozdravnimi nagovori g. Aleksandra Jevška, ministra SVRK, g. Matjaža Hana, ministra MGRT ter ge. Nuške Gajšek, županje Mestne očine Ptuj. Ministra sta v uvodnih nagovorih poudarila pomen dobrega sodelovanja med občinsko, regionalno in državno ravnjo ter izpostavila ključno vlogo kohezijskih sredstev pri zmanjšanju razvojnih razlik med regijami. Pri tem je Han izpostavil, da je Slovenija ena od držav, katere razvoj je nadpovprečno odvisen od evropskih sredstev in kot primer navedel visok delež javnih investicij, financiranih iz evropskih sredstev – pri nas je to kar 30 %, medtem ko v EU znaša le 8,5 %. V prihodnje se Slovenija ne bo več mogla v tolikšni meri zanašati zgolj na kohezijska sredstva in solidarnost EU – potrebno bo zagotoviti dodatna nacionalna sredstva. 

Sledil je vsebinsko obarvan del je otvoril predsedujoči, izr. prof. dr. Simon Kušar z uvodnim predavanjem na temo Spremembe kot priložnost za regionalni razvoj. Jure Čizman iz Inštituta Jožefa Štefana je osvetlil energetsko krizo in prehod v brezogljično družbo, g. Dejan Valentinčič iz Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) pa je predstavil problematiko izseljevanja mladih in poudaril pomen ustvarjanja privlačnega okolja za vračanje teh iz tujine. Nato je ga. Saša Kek iz Službe vlade RS za digitalno preobrazbo povedala nekaj več o digitalizaciji in o njenem doprinosu k regionalnemu razvoju, predvsem v obliki najrazličnejših (bančnih, poštnih, administrativnih) storitev, ki nam jih digitalni splet omogoča opravljati “na daljavo”. 

Po odmoru so sledile vsebine na temo Mladi in globalne spremembe. V tem delu sva sodelovali tudi jaz, sicer kot ambasadorka EU mladinskega dialoga; ter naša Doris Letina, Vodja področja za mlade kmete in kmetijske politike pri ZSPM. Pred samo okroglo mizo, ki jo je moderirala Alma Zavodnik Lamovšek iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, smo prisluhnili izhodiščnemu predavanju dr. Janeza Nareda iz ZRC SAZU na temo Izzivi mladih v kontekstu regionalnega razvoja. Nared je predstavil rezultate raziskave (Ključni problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom na kakovosti bivanja, stanovanjih in delovnih mestih), ki so jo pripravili s kolegi Oddelka za geografijo Univerze na Primorskem. Naj naštejem nekaj pomembnejših ugotovitev:

•  67 % anketirancev nima rešenega stanovanjskega problema,
• večina anketirancev se v prihodnosti namerava seliti (54 %), z izjemo tistih, ki imajo rešen stanovanjski problem,
• možnosti nakupa nepremičnin za mlade so po ocenah anketirancev zelo slabe (46 %), zlasti zaradi visokih cen,
• 25 % vprašanih je mnenja, da so medgeneracijski odnosi zelo slabi,
• mladi so bili prepoznani kot pomemben dejavnik razvoja,
• prihaja do večjih razlik zlasti med mestom in podeželjem,
• nova delovna mesta kot ključni dejavnik za ohranjanje mladih v izvornem območju.

Na tem mestu velja omeniti, da se  nekateri od zgoraj navedenih rezultatov nekoliko razlikujejo od izsledkov nacionalne raziskave o mladih – Mladina 2020 (najdete jo tukaj).

V okrogli mizi smo sodelovali: Tina Kosi (Urad RS za mladino), Doris Letina (ZRPM), Vid Čarman (mlad podjetnik, Shots & Ladders), Dejan Valentinčič (ASEF) ter jaz. Prvi sklop je bil bolj splošen, saj je bil namenjen iskanju ključnih izzivov pred katerimi stojijo mladi v razmerah globalnih sprememb. Ugotovili smo, da glavni problem vidimo v povečani zaskrbljenosti in osamljenosti mladih, skrbi za varno zaposlitev, centralizaciji delovnih mest in storitev v večjih mestih, v nerešenem bivanjskem vprašanju (najpogosteje kot posledici omejene dostopnosti do finančnih sredstev) ter duševnem zdravju mladih. Izzivi s katerimi se srečujemo mladi so pogosto povezani, npr. nizko plačilo, kreditna nesposobnost ter prekarnost zaposlitev otežujejo reševanje stanovanjskega vprašanja, hkrati pa pomembno vplivajo na duševno zdravje posameznikov. Poudarili smo, da mladi globalne izzive občutimo tudi na lokalni ravni, zato je najbolj logičen odgovor – reševanje le-teh na nižjih ravneh. 

Razlike med regijami, med mestom in podeželjem, marsikje ostajajo precejšnje, tudi v možnostih zaposlovanja in iskanja stanovanja. Na delovnih vikendih Komisije za mladinske politike Mladinskega sveta Slovenije (KMP MSS) smo ta problem prepoznali, ga izpostavili in predlagali, da se tovrstne izzive rešuje v odvisnosti od konteksta (mesto-podeželje) in njegovih specifik. Jasno je namreč, da stanovanjskega vprašanja ne moremo reševati enako v mestu in na vasi.  Raziskave kažejo, da si mladi želijo živeti na podeželju in to v lastni hiši (Mladina 2020, 2021), kar nakazuje trend širjenja podeželskih naselij in s tem višanja deleža pozidanih površin v prihodnosti in s tem odpira številna vprašanja za nadaljnji razvoj in usmeritve (podeželskih) skupnosti.  

Vid Čarman, je o dogodku povedal sledeče: “V okviru debate na regionalnih dnevih sem želel prikazati predvsem problematiko s katero se srečujejo mladi ob vpisu na srednjo šolo ali gimnazijo ter celo na fakulteto. Delo različnih poklicev bi jim moralo biti predstavljeno že v mladih letih, da v njih zaneti iskrico za ta poklic in ne šele ko pridejo na fakulteto in v najslabšem primeru odkrijejo, da so povsem zgrešili stroko. Kratka video predstavitev poklica učencu ne bo dala natančne predstave s čim točno se bo ukvarjal, če bo opravljal ta poklic. Učenec mora ta poklic okusiti na lastni koži in spoznati ali ga takšno delo veseli. To skupaj z Mitjo za zdaj tudi poskušava narediti, za začetek s projektom Elektronika z robotiko.”

Razvnela se je živahna debata v kateri smo govorili tudi:

• o tem kako se spreminjajo vrednote (in kriteriji) mladih pri izbiri lokacije bivanja;
• o pomenu kakovosti bivanja za mlade;
• o vplivih organizacije javnega potniškega prometa na odločitev o kraju bivanja in/ali dela;
• o poklicih prihodnosti in zagotavljanju delovnih mest v pogojih globalnih sprememb;
• o sistemskih rešitvah za zagotovitev kakovostnih delovnih mest na regionalni in občinski ravni ter
• o zakonskih spremembah, ki bi jih bilo smiselno sprejeti na tem področju.

Pa naj se v zaključku navežem na zadnjo od naštetih… verjamem, da bi mlade bilo potrebno bolj aktivno vključiti v postopke krojenja dokumentov in zakonodaje na področjih, ki nas zadevajo (ne)posredno, kot tudi vključiti v same formalne strukture odločanja. Namreč, mlade se v regionalnih razvojnih programih (idr. podobnih dokumentih) omenja predvsem kot eno od ranljivih skupin (mladi, stari, invalidi, ženske ipd.) in s tem tudi kot ciljno skupino določenih ukrepov. Pri tem pa se poraja vprašanje dejanske smotrnosti teh ukrepov, saj mladi večinoma niso vključeni v njihovo oblikovanje. Zatorej je potrebno spodbuditi, da se v postopke pisanja regionalnih razvojnih programov ter lokalnih razvojnih strategij neposredno vključi tudi mlade, da bodo ukrepi ne-le namenjeni njim, temveč tudi prilagojeni njihovim dejanskim potrebam na določenem območju. Mlade moramo ozavestiti in opolnomočiti za sodelovanje v tovrstnih postopkih, ki pomembno vplivajo na to, kje si bodo ti v oblikovali lastno vizijo prihodnosti in ali bodo s tem prispevali k zmanjšanju regionalnih razlik. 

Tako država, kot tudi nižje administrativne ravni, si morajo prizadevati za preprečitev odseljevanja mladih in poskrbeti za dobre življenjske pogoje (glede na njihove potrebe). To vključuje tako skrb za okolje in urejeno infrastrukturo kot tudi spodbujanje prostovoljstva in društvene dejavnosti ter različne oblike (finančne, pravne idr.) pomoči na področjih, ki so ključna za samostojno življenje mladih (stanovanjska, zaposlitveno-podjetniška in politika mladih družin). Mladim je potrebno zagotoviti dovolj priložnosti, ki bi jih lahko pritegnile k temu, da ostanejo v lokalnem okolju (ali se vanj vrnejo po zaključenem izobraževanju) in si tam ustvarijo lastno družino, če si tega želijo. 

Eva Kotnik

Vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja

*Regionalno planiranje in razvoj podeželja sta moji glavni usmeritvi znotraj magistrskega študija geografije, zato raziskovanju le-teh namenim največ časa in energije.  Zato vse, ki bi vas zanimalo še kaj več o teh temah prisrčno vabim, da mi pišete na eva.kotnik@zspm.si, še posebej tiste, ki bi želeli sodelovati v novi delovni skupini za razvoj podeželja. Kot vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja si želim ustvariti to delovno skupino z namenom nadgradnje in izmenjave znanja ter primerov dobrih praks s področja razvoja podeželja. Spoznali se bomo s ključnimi pojmi povezanimi z razvojem podeželja, ter se povezali tako s strokovnjaki na tem področju kot tudi lokalnimi akcijskimi skupinami.