NOVA (SKUPNA) KMETIJSKA POLITIKA
Danes je dan, ko se izteče rok za oddajo pripomb na predlog strateškega načrta za novo skupno kmetijsko politiko, ki jo bomo izvajali med leti 2023 in 2027. Predlog, ki zagotovo ni bil pisan iz njive, štale in sadovnjaka, temveč iz pisarne, ki očitno nima pogleda na podeželje. In zato je neizmerno pomembno, da na to opozorimo ter podamo pripombe, ki bodo predlagane intervencije (kot se ukrepi po novem imenujejo), čim bolj približale realnosti ter kmetom omogočile, da jih bomo lahko izvajali.
Če bi želeli napisati vse pripombe, bi jih lahko strnili v več kot tridesetstranski dokument (kar smo tudi naredili), toda če povzamemo strnjeno, je ključno, da bodo to ukrepi, ki ne le da bodo dostopni tistim, ki res kmetujejo, ampak bodo tudi izvedljivi in primerno plačani.
Sredstva so razdeljena na dva stebra. Prvi steber predstavljajo neposredna plačila – subvencije, drugi steber pa program razvoja podeželja – nepovratna sredstva iz raznih investicijskih in ostalih razpisov. To, da bo sredstev manj in bodo morala biti bolj usmerjena, je zdaj že jasno. Predvsem bodo morala biti zelo okoljsko usmerjena, kdaj tudi »na račun pridelave hrane«.
V predlogu je zapisano, da se 150 milijonov prestavi iz I. na II. steber, kar je med kmeti naletelo na močno neodobravanje, saj je že v samem dokumentu zapisano, da I. steber predstavlja stabilnost dohodka kmetij. In to, da dohodek ni stabilen in pravičen, potrjuje pomembnost ohranitve teh sredstev na stebru, ki je dostopen vsem kmetom. Definitivno potrebujemo sredstva tudi na II. stebru, ki predstavlja pomemben vir sredstev za razvoj, preko investicijskih razpisov, sredstev za povezovanje…, zato je naš poziv, naj ga pristojni zagotovijo iz drugih virov oz. nacionalnih sredstev.
Na raznih srečanjih smo izoblikovali tudi naslednja stališča: Podpiramo ukinitev plačilnih pravic in se zavzemamo za omejitev neposrednih plačil na prvem stebru z degresijo (postopnim zmanjševanjem) na 60.000 eur in kapico (omejitvijo) pri 100.000 eur, brez upoštevanja stroškov delovne sile, ki bi lahko to mejo povišala. To mejo smo zastavili, ker ima obseg pridelave, ki dosega takšno višino neposrednih plačil zagotovo ekonomije obsega in bistveno boljšo pogajalsko moč, kar ostale kmete postavlja v močno nekonkurenčen položaj.
Prav tako se nam zdi smiselna uvedba degresije pri ukrepih KOPOP. Zahtevamo tudi izenačitev najvišje stopnje podpore in absolutne višine prejetih sredstev za vse pravnoorganizacijske oblike (kmete, s.p.-je in podjetja) na 500.000 eur na II. stebru, saj bo le tako dostop do teh sredstev omogočen širšemu krogu kmetov. Predlagamo pa tudi omejitev stopnje sofinanciranja.
Ukrepi morajo biti dostopni individualnim kmetom in ne pogojeni z raznimi oblikami povezovanja (da ne bo pomote, povezovanje se nam zdi izjemno pomembno, vendar mora biti postopno in trajnostno). Edino sprejemljivo je, da se vsi razni projekti, ki jih izvajajo izobraževalne in raziskovalne institucije, izvajajo na način, da je kmetov del primerno ovrednoten, na koncu pa so oprijemljivi in uporabni rezultati, ki so dostopni vsem.
Veliko besed je bilo na raznih javnih razpravah izmenjanih tudi glede proizvodno vezanih plačil, katerih obseg je omejen s strani Evropske komisije, zato podpiramo proizvodno vezana plačila za vse tiste sektorje, ki so v težavah, poudariti pa je potrebno, da morajo biti ta sredstva učinkovito razdeljena in ne razpršena.
Evropa daje poseben poudarek tudi mladim kmetom, zato je ključnega pomena, da ohranimo podpore za mlade kmete na I. in II. stebru, veseli pa nas, da je bila uslišana tudi prošnja o sredstvih za prenosnike kmetij, v obliki medgeneracijskega sodelovanja oz. mentorstva. Seveda mora biti tudi finančno ustrezno struktorirano.
Tudi ekološko kmetijstvo je v očeh Evropske komisije in potrošnika eno izmed pomembnejših področij, vendar je potrebno opozoriti, da morajo biti ukrepi naravnani za tiste ekološke kmete, ki pridelujejo in dajejo ekološko hrano na trg. Tukaj pa je nujna tudi ureditev trga, saj trenutno uvoz znižuje vrednost slovenski ekološki (seveda tudi drugi) hrani. In naj še enkrat opozorimo: cilji morajo biti zastavljeni realno in vodeni s strani trga in ne določeni pavšalno na 25% brez vsakršnih razmišljanj.
Okoljski ukrepi SOPO in KOPOP morajo biti uporabni in izvedljivi. Ter spet: primerno finančno ovrednoteni.
Zavedamo se, da je želj več kot kmetij, toda zaradi vseh omejenosti tudi kmetje moramo pogledati malo širše zgolj od svojega dvorišča in s zavedati, da je lahko dolgoročna korist za vse večja, če se bomo sedaj sposobni modro odločiti in sporazumeti. Med seboj in z ostalimi deležniki.
Pa vendar. Še enkrat. Intervencije morajo biti dobro zasnovane, razumljive, administrativno nezahtevne in primerno (so)financirane, vsebina pa izvedljiva in zanimiva za kmeta. Le tako jih bomo kmetje izvajali in dosegali (pre)visoko zastavljene cilje. Le tako bomo ohranili kmetijstvo
Dragi kmetje. Sedaj je skrajni čas, da okrepimo svojo povezanost in nastopimo enotni. Zagotovo bo potrebno sprejeti kar nekaj kompromisov, toda samo tako, da pogledamo širše od svojih kmetij, za dobrobit kmeta in za trajnostni razvoj v vseh treh dimenzijah – ne le okoljski, temveč tudi ekonomski in socialni. Stopimo skupaj in (so)oblikujmo kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati in dostojno živeti. To ni samo naša pravica, to je naša odgovornost.
Dragi odločevalci, vam pa želimo, da zdrava kmečka pamet in razum prevladata ter (so)oblikujeta kmetijstvo, ki nam bo vsem v ponos.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoJože Podgoršek Aleš Irgolič Anton Harej Mreža za podeželje
Z medijsko podporo:
