Skozi oči mladega kmeta – Zakaj potrebujemo več žensk v slovenskem kmetijstvu, če želimo biti boljši?
Jutri je 8. marec, mednarodni dan žena. Dan za praznovanje socialnih, ekonomskih, kulturnih in političnih dosežkov žensk, in prav je, da se spomnimo na naše žlahtne rožice! Počasi bo minilo že 110 let odkar so prvič počastili mednarodni dan žena v Avstriji, Danskem, Nemčiji in Švici. Več kot milijon žensk in moških se je takrat zbralo v protestnem shodu za pravice žensk do dela, glasovanja, šolanja in koncu diskriminacije.
Po dobrem stoletju lahko rečemo da smo premaknili temelje, vendar nas še veliko dela čaka v prihodnje, saj je še vedno veliko žensk zapostavljenih in se jih obravnava neenakopravno moškemu spolu. Ženske v kmetijstvu igrajo ključno vlogo pri preskrbi s hrano in na podeželju predstavljajo hrbtenico gospodarstva. Po podatkih mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) kar 80% ženskam, ki dela v kmetijstvu, predstavlja ta panoga glavni vir dohodka.
Velikokrat so ženske vpete v samooskrbno pridelavo na kmetiji in so težje zaposljive kot moški, ko se na trgu dela pojavijo nova delovna mesta. To postavlja ženske v bolj ranljivejšo skupino, ob enem pa predpostavlja, da ženske tipično delajo dlje od moških, opravljajo bolj zahtevna in intenzivna opravila in imajo ob tem nižji dohodek kot moški kar je sam vrh ledene gore. Omeniti je potrebno, da se običajno ženske morajo veliko bolj dokazovati in nimajo enakega dostopa do virov kmetovanja, kar pomeni, da že v osnovi težje dosegajo enako produktivnost kot kmetije kjer jih vodi moški.
Že veliko je bilo narejenih raziskav o razliki med spoloma o produktivnosti v kmetijstvu, in v vseh se kaže da je ekonomičnost proizvodnje bolj ali ne enaka, če seveda imata oba spola enake pogoje za kmetovanje. Po raziskavi mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambnih politik (IFPRI) kmetije, ki jih vodijo ženske, v povprečju dosegajo manjše donose pridelkov, vendar pri tem porabijo manj osnovnih virov (inputov) za pridelavo in manj človeškega kapitala. To ne pomeni, da so manj učinkovite, ampak bi lahko rekli da so kmetije, ki jih vodijo ženske, že v osnovi naravnane bolj trajnostno, kar pa je v današnjih časih še kako pomembno ob globalnih podnebnih spremembah in pomanjkanju virov.
Kmetijstvo na splošno je ena izmed panog kjer prevladujejo moški. Tudi na domači kmetiji smo še pred kratkim bili moški odgovorni za vsa opravila s traktorjem in stroji. Toda v lanskem letu se nam je v skupino traktoristov pridružila moja partnerica. Že velikokrat sem bral, da ženske statistično gledano opravljajo stroje bolj vestno, pri tem delajo manj napak, saj so bolj pozorne in dosledno upoštevajo pravila. Pri opravljanju strojev ženske vedno pristopajo bolj sistematično in običajno napredujejo počasneje, vendar dolgoročno bolje. Na naši kmetiji je ob spravilu pridelka gneča in veliko strojnih opravil ter nujno potrebujemo traktorista. Ker je moja partnerka že imela izpit za traktor, smo se naključno skupaj odločili, da ji damo priložnost. Mogoče sem jaz bolj verjel v njo kot ona sama, vendar se je z nekaj spodbude le odločila da se preizkusi. Uvajanje je bilo uspešno delo traktoristke je opravila z odliko brez napak!
Dokaz, da moški ne zmoremo vsega in da je ženskam v kmetijstvu potrebno dati samo priložnost in verjeti v njih!
Z medijsko podporo:
