Skozi oči mladega kmeta – KMETICA, KMETOVALKA
Za nekoga slabšalna beseda, jaz pa jo s ponosom uporabim, ko me kdo vpraša kje sem zaposlena. Včasih kdo reče, če sem zaposlena samo doma ali še kje drugje delam in ga samo malo po strani pogledam in pokimam. Nedolgo nazaj sem poleg dela doma občasno hodila tudi v službo. Takrat pa, če sem to komu povedala, so mi rekli, da sem ”požrešna ”. Odločila sem se, da bom rajši delala samo doma, saj si tako sam svoj šef in je življenje veliko bolj “enostavno”, če si tega seveda navajen. Za nekatere bi bilo tako živeti preveč zahtevno, vendar če si tega navajen od otroštva, se kaj kmalu prilagodiš in vse vzameš v zakup.
Kmetovanje je zame veliko poslanstvo. Mislim, da lahko na eni roki preštejemo poklice, ki jih človek vsakodnevno potrebuje in v čast mi je, da opravljam enega izmed njih. Pa četudi nekateri ljudje mislijo, da to delamo samo zaradi subvencij, da živali mučimo in ubijamo, da naravo uničujemo in jih želimo zastrupiti.
Že nekaj časa sem zaposlena doma na kmetiji in vedno ni ravno lahko. Poleg vsega dela, ki ga je treba opravljati vsakodnevno pridejo tukaj zraven še dogovarjanja, strinjanja in nestrinjanja. Veliko mladih kmetov kmetuje skupaj s svojimi starši, kar je včasih prednost, občasno pa tudi slabost. Mladi imamo drugačne poglede na določene stvari in nekateri starši jih rade volje sprejmejo, drugim pa se zdi, da vse kar oni delajo in na način, kot ga oni delajo, je pravilno in ni treba ničesar spreminjati. Po mojem mnenju si ne more vsak predstavljati, kako je, če imaš svoje starše za sodelavce. V službi, tudi če ti kateri od sodelavcev ni po godu, se ga izogibaš in je stvar rešena, če se slučajno s kom skregaš greš po osmih urah domov in lahko na vse skupaj pozabiš. Imeti svoje starše poleg sebe cel dan, tudi ko se ne dela, pa je malo drugače, ampak se moraš prilagoditi na njihovo komunikacijo in delo, drugače lahko kmalu spakiraš svoje kovčke in odideš za drugačnim življenjem.
Kdor opravlja ta poklic, ve zakaj ga opravlja. In želeli bi si, da ga vsi opravljajmo s ponosom in vnemo. To kar počnemo nahrani vsak dan veliko ljudi, poleg tega pa še ohranja krajino, da ne bo čez nekaj let okoli naših domov vse zaraščeno. Kmetijstva dejavnost zahteva veliko pozornosti in prilagajanja. Vseeno kako se trudimo in koliko ur preživimo v hlevu in na njivi, se bo vedno našel kdo, ki nas bo želel podučiti, kaj delamo narobe. Kljub temu konec dneva mirno zaspim, saj verjamem, da stvari opravljam po svojih najboljših močeh, znanjem in dobro vero. V nov dan pa pogledam s ponosom, da lahko opravljam tako poslanstvo.
In vedno z veseljem povem, da sem ponosna mlada kmetica!
Z medijsko podporo:
