Skozi oči mladega kmeta

V čarobnem mesecu so goreli plameni upanja, miru, veselja in ljubezni. Niso izbrani po naključju, marveč, da nas spomnijo na zakonitosti, ki jih pogosto pozabimo. Imamo jih na dlani, pa vseeno neprecenljive. Sedaj je čas, ko se ozremo nazaj in pogledamo naprej, zato naj vas opomnim, da jih ohranite v mislih. Skupaj z modrostjo naj povezujejo in gradijo leto, ki je pred nami.

Nazaj se ozremo, da si oprtamo izkušnje, ki so bile vse prej kot lahko pridobljene, trenutke, ki so nas izpopolnili in tiste, ki so nas utrdili. Cilje, ki smo jih dosegli, in tiste, ki se tokrat niso izšli, in prehojeno pot, na kateri smo se večkrat spotaknili. Novo leto ne pomeni novega začetka, toda vseeno je dobro, da vsaj enkrat na leto pogledamo kaj želimo, kam je usmerjen naš pogled, kako priti do tja in predvsem zakaj.

Leto, ki je pred nami. Nepredvidljivo, druge besede na najdem. Leto, ki smo ga nekako prebrodili? Nepredvidljivo, zahtevno. Leto, v katerega bomo stopili z upanjem na kmetovanje, ki nam bo omogočalo dostojno življenje. Dobre odkupne cene, učinkovito upravljanje s tveganji, razumevanje v družini s katero živimo in delamo, zdravo živino, dobro letino, sodelovanja in povezovanja, podporo potrošnika, dostopno delovno silo, varnost pri delu, trajnostno investiranje, razumne odločevalce in uradnike, biotsko pestrost, zdravje (tudi duševno) in… nekaj prostega časa. To vse si pravzaprav želim. Za sebe, svoje bližnje, za soseda, za vse kmete, in konec koncev tudi za potrošnika. Zdravo kvalitetno hrano in zeleno podeželje.

Zagotovo bo leto izzivov, verjamem pa, da lahko skupaj sestavimo tudi leto priložnosti. Jaz in ti. Vsi mi. Skupaj.