Po nova znanja na avstrijsko zbornico
V torek, 28. julija, se je ekipa naših odbornikov skupaj z predstavnicama Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Andrejko Krt in Olgo Oblak, odpravila na prijateljski obisk v avstrijsko zbornico v Celovcu.
Landwirtschaftskammer Klagenfurt oz. avstrijska zbornica v Celovcu nam je prijazno odprla svoja vrata. Prvi stik z njimi je vzpostavila naša predsednica, Anja Mager, kot se je tekom študija odpravila tja na prakso. V tem času se je spoznala nov in drugačen pristop k delu s kmeti. In to je želela z nami deliti. Z njimi smo se že povezali, ko je mag. Friederike Parz prišla na naš dogodek – srečanje mladih prevzemnikov v Maribor. Z navdušenjem s(m)o jo sprejeli in odprtih ušes poslušali vsi pomembni deležniki slovenskega kmetijstva (ZSPM, MKGP, KGZS), ker je govorila o (trenutno) tabu temi, o duševnem zdravju na kmetij.
Ga. Parz je skupaj z ekipo leta 2005 pričela s projektom “Lebensqualität Bauernhof”, kar bi lahko prevedli kot “Kakovost življenja na kmetiji”. Projekt, sestavljen iz dveh delov – svetovanje in izobraževanje – je zaživel po celotni državi. Njihova želja je, čim več ljudi izobraziti preko nasvetov, splošnih informacij. V tedenskem časopisu, ki ga izdaja zbornica in je brezplačna za vseh 1700 kmetov v avstrijski Koroški, je zmeraj prisoten članek o temah duševnega zdravja in kontakti, v kolikor bi kdo rabil pomoč.
Svetovanje izvajata dve zaposleni psihologinji, ena v zgornji, druga v spodnji Koroški. Pri tem je pomembno izpostaviti, da je pomembno mreženje in povezovanje z vsemi svetovalci po celotnem območju, da zajamejo kar se da največ kmetov. Največkrat se pojavijo konflikti v medgeneracijskih odnosih pri predaji kmetije, preobremenjenost, psihološke bolezni, odvisnosti, težave s komunikacijo, krizno upravljanje, partnerski odnosi, perspektive prihodnosti. Svetovanje izvajajo na različne načine: svetovanje v pisarni, v podružnicah, na kmetiji, preko telefona. Glede na potrebe in težave reagirajo naprej in poiščejo nadaljnje strokovnjake. Zaenkrat je svetovanje brezplačno. Vzpostavili so tudi brezplačni in anonimni klicni center za kmete, na katerega so strokovnjaki dosegljivi v dopoldanskem času.
Leta 2018 je poklicalo 660 kmetov, od tega 81% moških in 19% žensk. Povprečna starost se je gibala med 40 in 60 let, najpogostejši problem: medgeneracijski konflikti, drugi partnerski konflikti, tretje predaja kmetij.
Predstavniki zbornice menijo, da je lahko veliko naredimo preventivno, zato dajo velik poudarek na izobraževanju. Vsako leto se trudijo kreirati izobraževalne vsebine. Nasvete in informacije delijo na različne načine. Med drugim izvajajo kratke seminarje v lokalni skupnosti, na katere se kmetje predhodno prijavijo. V eni popoldanski uri se glede na potrebe pogovorijo o določeni temi. Na različnih prireditvah gostijo predavanja, organizirajo delavnice in pišejo različne kolumne. Reklamirajo se preko spletne strani, map, kartic in informativnih listkov, Facebooka, videa in preko različnih medijev (kot že prej omenjeni tedenski časopis). Svoje teme umetelno vnašajo tudi v seminarje svojih kolegov, ko npr. govorijo o tipičnih živinorejskih temah.
V letu 2018 so izvedli 207 izobraževalnih dogodkov, le-teh se je udeležilo 8713 udeležencev. 80% teh je bilo žensk, ostalo moških. Ugotavljajo, da se izobraževanj najmanj udeležuje starejša populacija in moški.
Nadalje smo se pogovarjali in spoznavali delovanje njihove zbornice. Ta se deli na 6 referatov oz. oddelkov: finance, izobraževanje, svetovanje in kvaliteta življenja, rastlinska pridelava, živinoreja in gradnja, gozdarstvo, trg in ekološko kmetovanje. Kot zanimivost – zbornica ima del zaposlenih namenjenih za delo z podeželsko mladino. Izvajajo posebno izobraževanje za kmetice, saj jih želijo opolnomočiti in opogumiti, da s svojim znanjem zasedajo višja in pomembnejša mesta v družbi. Enkrat na leto se tudi odpravijo na šole, izdajajo svoj časopis, posredujejo pomembne socialno-pravna informacije. Prav tako je posebno tudi njihovo izobraževanje za kmete, ki si želijo na kmetijah gostiti šolske otroke. Kmetje dobijo poseben certifikat, mnoga pedagoška znanja in prijeme za prenos znanja na mlade generacije. S tem želijo že od malih nog vzpostaviti dialog med podeželjem in mestom, da se otrokom prikaže realno kmetijstvo. Zelo nas je navdušil tudi projekt Green Care, kjer gre za sožitje narave, človeka in živali. Sledijo ciljem iz zdravstva, izobraževanja in socialnih tem. Tako so že zaceli z izvajanjem socialnega varstva starejših na kmetiji. Kaj več si lahko prebereš tukaj.
Še bolj smo bili navdušeni nad obiskom tudi zaradi tega, ker smo dobili zeleno luč za naš projekt neMOČ na podeželju, s katerim želimo spregovoriti o duševnih stiskah tudi na slovenskem podeželju. Več informacij kmalu. Vabljen, da nas spremljaš še naprej.
Zapisala: Nastja Gregorec
