Sedaj se že mesec dni tudi pri Zvezi slovenske podeželske mladine dneve in noči ukvarjamo s prebiranjem in analiziranjem sedmih zakonodajnih predlogov na področju kmetijstva. Da pa ni že to dovolj, smo prejeli še četrto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike. Zmeraj zagovarjamo sodelovanje, povezovanje in konstruktiven dialog.
Vsled s tem, smo se tako kot ostale nevladne organizacije s področja kmetijstva udeleževali številnih usklajevanj kmetijskih nevladnih organizacij, sestanki in usklajevanja pa seveda potekajo tudi znotraj naše organizacije. Prav tako so naši predstavniki redno prisotni (tam, kamor nas povabijo) na vseh posvetovalnih skupinah za pregled pripomb na predlagane zakone. Število opravljenih prostovoljskih ur na področju kmetijske zakonodaje v zadnjem mesecu je resnično ogromno. Velikokrat smo že poudarili, da je kmetijstvo potrebuje spremembe, vendar te bi se morale odvijati skupaj z vsemi deležniki.
Ker nam je mladim mar za prihodnost slovenskega podeželja in slovenskega kmetijstva smo v četrtek, 20. 3. 2025, v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in Društva podeželske mladine Spodnje Podravje izvedli okroglo mizo z naslovom Pogledi mladih na zakonodajo v kmetijstvu. Okroglo mizo je povezovala predsednica Društva podeželske mladine Spodnje Podravje Damjana Žampa Šilec. Gostje so bili dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS, gospod Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM, gospod Anton Medved, predsednik SKS in gospod Denis Hrga, predsednik OE KGZS Ptuj.
V uvodu je Damjana Žampa Šilec izpostavila, da smo prav mladi tisti, ki prinašamo sveže ideje, energijo in strast, ki so nujno potrebni za razvoj trajnostnega in konkurenčnega kmetijstva ter da se pri našem delu srečujemo s številnimi izzivi, od dostopa do zemljišč in financiranja, do birokratskih ovir in nejasnih zakonskih določb. V uvodu je bilo tudi izpostavljeno, da spremembe zakonodaje seveda morajo biti tehtne in utemeljene ter jasno opredeliti posledice in učinke, ki jih spremembe zakona prinašajo.
MKGP pa teh ključnih podatkov za odločitve ni predložilo. Kmetje seveda nikakor ne sprejemamo, da se zakonodaja sprejema tako rekoč na pamet. Stališče organizacije do mladih kmetov. Predsednik Kmetijskega gozdarske zbornice Slovenije, dr. Jože Podgoršek je povedal, da z mladimi kmeti zelo dobro sodelujejo. Nekatere predloge pripomb, ki jih je potrdil svet zbornice so prihajale tudi s strani mladih kmetov. Izpostavil je tudi, da ni prav, da se o kmetijstvu pogovarjamo samo kadar gre kaj narobe, promovirati je treba tudi dobre zgodbe.
Bodimo ponosni, da smo kmetje. Okolica nas bo cenila samo toliko, kot se cenimo sami. Na KGZS so trenutno tudi sredi generacijske prenove. Mladi svetovalci imajo povsem drugačen pristop do dela kot starejši. Potrebujemo pa oboje, izkušnje in modrost ter svežino in nova znanja.
Direktor kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, gospod Andrej Rebernišek se je pa spominjal časov, ko je sam kot mladi kmet začel z delom na Zavodu. »Takrat je bilo veliko več časa in smo dosti hodili po kmetijah. Takrat sem točno vedel, kdo bo naslednji prevzemnik. To pogrešam danes, ni več toliko časa. Kjer prenosa ni, so težave, ta medgeneracijski prenos je ključnega pomena. To velikokrat pustimo na stranskem tiru.« Izpostavil je tudi, da kmetijska svetovalna služba več ali manj stopa zraven k samemu procesu prenosa kmetije takrat, ko je prenos že narejen, da bi to bilo potrebno resneje naslavljati. Za podeželsko območje je zelo pomembno tudi samo delovanje podeželskih društev, saj ta skrbijo za prenos informacij in dobro sodelovanje med kmeti in kmetijsko svetovalno službo.
Vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine, Doris Letina pa je uvodoma izpostavila, da smo skupaj lahko ustvarimo kmetijstvo, v katerem želimo živeti. Predstavila je delo ZSPM z mladimi kmeti. Številne aktivnosti so namenjene temu, da se opolnomoči mlade kmete, da bi pridobili stališča mladih kmetov o ključnih vprašanjih kmetijske politike, da bi jih lahko predali odločevalcem. Žal pa s strani odločevalcev ni posluha, kljub temu, da v javnosti redno govorijo o podpori mladim kmetom. Rezultat slabe realizacije povedanega pa je deleč mladih kmetov do 35. leta starosti med vsemi kmeti, ki je samo še 3,5 %. Doris Letina: »Inovativen je prav vsak kmet, ki se ohrani kot kmet. V teh časih prilagoditi kmetijo vsem izzivom in tveganjem, je vsekakor inovativno.« Predstavljeno je bilo tudi delo z mladimi kmeti še posebej v zadnjem mesecu, ko so pred nami zakonski predlogi. Zelo veliko vprašanj in nejasnosti pa povzročajo tudi vsi zabeleženi podzakonski akti, ki niti približno ne vemo, kaj nam bodo prinesli.
Zelo smo veseli, da smo skupaj ZSPM, KGZS in MKGP spisali tudi Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti, ki smo ga poimenovali »Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja«. Kot je povedala Doris Letina, je bilo prvotno načrtovano, da bomo vse tri organizacije skupaj ta akcijski načrt tudi izvajale, vendar so na MKGP zelo okrnili finančna sredstva, zato ne vemo, kdo in kako ga bo izvajal. Pomembno pa je tudi, da potrošnika pravilno informiramo o kmetijstvu in pridelavi hrane, predvsem s transparentnim označevanjem živil. Raziskave so namreč pokazale, da kar 87 % potrošnikov pove, da bi želelo kupiti lokalno in tudi dati več sredstev za to. Potem pa ko pride do nakupov pa je samo še 13 % takšnih, ki to dejansko naredijo. Ob predpostavki, da je samo 18 % vsega dohodka povprečnega potrošnika namenjeno nakupu živil.
Zelo pomemben vidik dela z mladimi kmeti pa so tudi aktivnosti za blaženje stisk na kmetijah. Povedano je bilo, da je v Sloveniji med kmeti kar 4 krat več samomorov kot med ostalimi poklicnimi skupinami. Doris Letina: »Sem zelo vesela, da tako dobro sodelujemo z različnimi deležniki. Se zahvaljujem čisto vsakemu, ki ostaja v kmetijstvu, ki kmetuje, ker je to neka lepa prihodnost, bomo pa se morali precej potruditi, da jo bomo kot tako obdržali.«
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije, gospod Anton Medved je začel govor s stavkom, da je biti kmet zelo posebno poslanstvo, da je poklic kmeta zelo vsestranski, saj za svoje delo potrebuje kmet znanja s številnih drugih področij. V Švici je takoj za zdravnikom in odvetnikom po spoštovanju na vrsti kmet. Kdaj bomo v Sloveniji končno začeli spoštovati kmeta? Gospod Medved je povedal tudi, da zelo dobro sodelujejo z ZSPM. Da je samo v lanskem letu bilo izvedenih 59 Zoom večerov na temo kmetijske politike. Želi si predvsem, da bi nas vse skupaj na MKGP ne samo poslušali, ampak tudi slišali in upoštevali.
Predsednik Območne enote KGZS Ptuj, gospod Denis Hrga je uvodoma pozval mlade še k nadaljnjemu sodelovanju in konstruktivnem dialogu. Mladi lahko v slovensko kmetijstvo prinesemo nove tehnologije, trajnostne prakse in inovacije, s tem pa pripomoremo k večji učinkovitosti kmetij ter zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.
Dr. Jože Podgoršek je izpostavil, da je kmetijska zakonodaja potrebna prenove, vendar ne v tako kratkem času, brez konkretnih analiz in sodelovanja z vsemi deležniki. V trojčku zakonov se spreminja le 20 % zakonodaje, vendar se spreminjajo ključne stvari. Pomembno se mu zdi tudi to, da bi uvedli tudi nekatere stopnje prve predelave kot primarno dejavnost, brez registracije dopolnilne dejavnosti, podobno kot imajo to urejeno v Avstriji. Nesprejemljivo je tudi to, da mora imeti kmet sedaj prašiča doma vsaj 3 mesece, perutnino pa 1 mesec pred zakolom. Težava je tako z zagotavljanjem kvalitete mesa kot zagotavljanjem bio varnosti za manjše kmetije. Izražena pa je bila tudi skrb nad varovanjem kmetijskih zemljišč. Trenutno imamo namreč samo še 500 000 ha kmetijskih zemljišč, sama ministrica pa je dejala, da jih za prehransko varnost potrebujemo 1 mio ha. Ironično pa je to, da sam zakonski predlog pa potem predpostavlja, da bo možno postaviti agrofotovoltaiko na kar 131 000 ha kmetijskih zemljišč. V istem zakonu pa potem piše, da se lahko energija postavljene fotovoltaike na strehah objektov, uporablja samo za tisti objekt, na kateri je postavljena. Prav tako ne gre dopustiti, da bi se kontrole Agencije kot veterinarski pregledi izvajali brez vedenja lastnikov. Gospod Podgoršek je izpostavil, da je moč v dialogi, da se je 8 nevladnih organizacij s področja kmetijstva povezalo in pripravilo skupne pripombe na zakonske predloge in da smo s tem vsi skupaj pokazali, da nam je resnično mar ter si želimo konstruktivnega dialoga tudi s strani odločevalcev.
Gospod Andrej Rebernišek je povedal, da vidi največjo težavo v tem, da zakonodajo razume vsak drugače, vsak pravnik bo podal svoje mnenje glede zakonodaje. Največje težave pa imajo potem na terenu kmetje, ki pa morejo seveda vse to potem upoštevati. Členi bi morali biti zapisani jasno in bi morali varovati kmeta, tudi pred izsiljevanjem in prijavami policiji, ko kmet na primer zvečer škropi in to zmoti soseda. Pomembno se mu pa zdi tudi, da bi kmetijam, ki so dobro razvite in bi lahko preživele dva mlada prevzemnika, jim to tudi omogočili.
Doris Letina je izrazila skrb glede podzakonskih aktov, ki nikoli ne vemo, kaj prinesejo. Pravilnike je zelo preprosto sprejeti, lahko pa prinašajo ključne spremembe za kmeta. Na primer v pravilniku o FFS je ponovem zavedeno, da je potrebno pred škropljenjem o tem obvestiti lokalno skupnost, povečujejo se tudi sami odmiki na 10 m in 20 m, uvajajo se digitalne evidence, ter beleženje v trgovinah, kdo kupi koliko škropiva. Ena redkih pozitivih stvari v zakonodajnih predlogih je pravica do kmetovanja. V zakonu o hrani ni zagotovila, da bo poreklo jasno označeno, prav tako je izrazila skrb glede nove sheme Živalim prijazna reja, ki bi lahko prinesla zelo velike negativne posledice za kmete, ki je ne bi imeli.
Predstavljen je bil tudi predlog in stališče, da ZSPM ne odobrava akcij v trgovinah za 2+1 (ker potrošnik potem prinese domov hrano, ki je ne potrebuje in se zavržena hrana samo povečuje) in popustov višjih od 25 % (ker se potrošniki navadijo in vedno kupujejo v akcijah stvari, pridelki kmetov pa izgubijo vrednost in spoštovanje). V samih zakonskih predlogih je tudi veliko nesoglasij, na primer lokalni trg je enkrat zaveden kot cela Slovenija, drugje pa je omejen na 100 km. Prav tako ni nobenih analiz. Edina prejeta analiza je bila zelo skopo zapisana. Za analizo stanja kmetijskih zemljišč je bilo samo napisano, da je zaznati, da se kmetijska zemljišča zaraščajo. Medtem ko se spodbuja povezovanje in sodelovanje, pa ne bo več mogoče izvesti kolektivne naložbe med kmeti. Podobno kot predhodno gospod Podgoršek je tudi Doris izrazila zelo veliko nestrinjanje z zapisanim zakonskim predlogom o kmetijskih zemljiščih. Niti ni moč točno vedeti, kako in kaj se bo lahko izvajalo, saj v zakonih nikjer ni navedeno niti definicije agrofotovoltaike, niti rastlinjaka. Zato je tu veliko možnosti za špekulacije in na široko odprta vrata investitorjem do kmetijskih zemljišč.
Gospod Anton Medved je izrazil nestrinjanje s tem, da bi KMG MID bil javen, saj lahko to privede tudi do izkoriščanja. Pred leti ustanovljena delovna skupina za ureditev statusa aktivnega kmeta, še vedno ni dobila epiloga, podobno je z masnimi bilancami. Prav tako pa ni sprejemljivo ukinjanje območnih svetov pri gozdarstvu, še eno področje kjer se bo o kmetu odločalo brez kmetov.
Sledila so vprašanja in komentarji mladih kmetov, ki so bila v prvi vrsti namenjena odločevalcem, ki pa na okrogli mizi, kljub povabilu, niso bili prisotni.
Mladi: Če kmetijstva ne bomo rešili mi, ga ne bo nihče drug. Vse je na nas, če mi ne bomo prepričali potrošnika, da bo kupoval slovensko hrano, je ne bo. Kmetje moramo biti enotni. V tem kratkem času, odkar kmetujem, se mi je zgodilo že ogromno anomalij v kmetijstvu. Pa ni važno kdo je bil minister. Zakaj more vsak, ki pri meni svinjo kupi in jo pri meni zakolje, imeti KMG MID registriran, da lahko jaz razknjižim? Zakaj ne morem to preko EMŠOja iti ali pa kako drugače? Zakaj se mora on registrirati in šele takrat lahko jaz svinjo prodam. Dejansko smo tu svojega kmeta privili, da potrošnik ne bo slovenskega kupil. Šel bo v trgovino in kupil tujega. Ali bomo na črno delali ali kako?
Mladi: Kar se pa tiče Sopotnika, pa bi bilo bolje, da bi ga ukinili že prej kot je bil javno dostopen. Prej ko kličejo kmetje na zbornico, vsaj v naši vasi je tako, da pokličejo mene, ker sem jaz najmlajši. In potem to vsaki dan kličejo in rečeš, da naj pokličejo na zbornico pa rečejo, ja pa bo 13 EUR, ker mora iti do svetovalca in mu svetovalec mora napisati ugovor, ker ga ne napiše sam, ker so kmetje stari.
Mladi: Nek novinar je zadnjič v članku napisal, da našo zemljo obdelujejo »starčki«, naslov je bil »Denar za mlade je neizkoriščen, kmetujejo pa starčki«. Ne, to so ljudje, ki so nam do danes ohranili kmetijska zemljišča in bi rad javno opravičilo vsem tem ljudem, od novinarja, ki je to napisal. Jaz zakonodaje nimam časa brati, niti nisem strokovno toliko podkovan za to, zato imamo pravnike na zbornici na zavodih in se naj oni ukvarjajo s tem.
Mladi: Jaz imam na primer njivo 3 ha, zraven imam travnik, ki je trajni travnik in ga ne smem preorati. Pridejo državniki pa nikogar nihče ne vpraša pa ga preorjejo po noči. Kaj naj zdaj jaz naredim? Nazaj v travnik ga moram spremeniti, čeprav bi si lahko površino, obdelavo združil. Kolikor vem imamo bistveno manjše površine kot druge EU države. To meni vse proizvodnjo podražuje.
Mladi: Jaz sem že doživel, da sta brez moje prisotnosti in vedenja prišli veterinarska inšpektorica (iz Društva proti mučenju živali) in njena prijateljica v moj hlev. Sem rešil, vendar sem se sam boril. To tako ne gre.
Mladi: Od sklada smo dobili odločbo, da moramo v dveh letih zaraščeno zemljišče sanirati in ga spremeniti v njivo. Mi se spravimo podirati in že pride inšpektor in pravi, da je to zaščiteno, krajinska značilnost. Pa je bilo dva dni do zakona, ko so to sprejeli in so me tam zafrkavali. 10 let je odkar sem prevzel kmetijstvo pa so čisto vsako leto take in podobne anomalije, neglede na to, kako imamo zakone napisane.
Mladi: Rad bi postavil hlev. Pred 10 leti sem že še zaprosit to na občino. Na drugem isto kvalitetnem kmetijskem zemljišču delamo danes novo naselje vrstnih hiš. Hiš pa imamo na relaciji 6 km 25 praznih.
Mladi: Za nabavo repro materiala lahko dobiš kredit. Zakaj pa ne dobiš pravi čas subvencije?
Mladi: Subvencije so bile mišljene vedno v februarju za novo sezono, zdaj so pa junija.
Mladi: Agencija se ukvarja z vsemi, ne samo s tistim procentom. Tudi junija še ne bo izplačanih subvencij verjetno, ker se bomo še vedno ukvarjali smo z rdečimi pikami in še ne bo to razrešeno. Zavlačevanje izplačil – hočemo zakonodajo tako razširiti in zakomplicirati, da se kmet več ne znajde. In vsi ti podzakonski akti. Zakon o hrani in zakon o varni hrani in krmi – zakaj je potrebno tako širiti. Lahko bi vse dali v en zakon. Kakšen dokument lahko pričakujemo v teh podzakonskih aktih. Ampak takih podzakonskih aktov bo kup, če se bo sporcesiralo skozi. Bodo prišli podzakonski akti na primer o pridelavi hrane – ne moremo spraviti slovenske lokalne hrane po normalni poti v prehrano ljudi – 15% EKO hrane – kupijo tujo hrano, namesto lokalne hrane. To kaj pride v Slovenijo je zelo težavno. Ko je še bil minister Židan, je že bila debata o umeščanju kmetijskih objektov v prostor. Rečeno je bilo, da bomo naredili tako kot je v Nemčiji, da bo minilo par mesecev pa bodo hlevi lahko postavljeni. Pa se ni nič spremenilo. Postopki se vlečejo, ker se določene nevladne organizacije pritožijo.
Kaj v Sloveniji od kmetijstva sploh hočemo? Nekatere panoge gredo zelo navzdol. Kar se tiče močnih govedorejskih kmetij je v redu, nasploh pa kmetije padajo. Moramo meti ukrepe, ki bodo obrnili trend. Prašičjereja isto, vinogradi so padli pod 14000 hektarov. Nekaj modrecev bi mogli udariti po mizi, da bi se stvari spremenile.
Udeleženci: Sprejmemo sklep – se vsi strinjamo, da je pri Sopotniku potrebno urediti, da se
umakne iz sankcijskega dela pri Agenciji.
Mladi: Težava je tudi pri sledljivosti mesa. Povezati se treba z diatetiki. Gre od ust do ust – kratke verige. Da bi se kmetje povezali, pri javnih naročilih je problem, da je dovolj količine. Povezati se z mladimi za podnebne spremembe.
Mladi: Smo proti shemam. Na primer Izbrana kakovost Slovenije. Jaz ne dobim za to nič več,
končna cena izdelka pa je višja. Jaz imam s shemo samo stroške, samo obremenitev je.
Služijo pa trgovci.
Mladi: Moti me to, da na prvi strani izdelka piše na primer »pridelano v Sloveniji«, potem pa obrneš izdelek na drugo stran pa vidiš, da temu ni tako. Če je bil pridelek pridelan v Sloveniji, naj bo v vseh fazah v Sloveniji, drugače pa se naj to ne piše na etikete.
Mladi: Glede sheme Živalim prijazne reje. Jaz sem pred tremi leti šla na ekskurzijo v Nemčijo. Takrat sem prvič spoznala to shemo Tierwohl. Najbolj me je presenetilo to že takrat pa tudi zdaj, ko je ministrstvo predstavljalo to novo zakonodajo, da so samo omenili da so povzeli po Tierwohl in po Danski shemi, niso pa povedali, da ta pobuda Tierwohl prihaja iz strani trgovin. Na vsakega prašiča, dajo 10 EUR več, če ima v klavnici cel repek. To pomeni, da kmetje nekaj dobijo zato, da imajo neki standard, višje pogoje. Mi pa sedaj hočemo takoj živalim prijazno rejo, imamo pa stanje na kmetiji kakšno imamo in smo omejeni z vseh strani.
Mladi: V kolikor bi od promocije, shem, na primer kot je Izbrana kakovost Slovenije mel od tega tudi kaj sam kmet, da bi zaradi tega bila večja prodaja ali kaj takega, seveda kmetje to podpiramo. Da pa imajo od teh shem koristi vsi drugi samo kmet ne pa nikakor ne moremo podpirati.
Mladi: Živimo na območju Nature 2000. Za to nič ne dobimo, smo pa omejeni. Ne smemo pasti živine, ne dobimo pa subvencij za pašo. Potem nizki izpusti, ker smo v območju Nature 2000, jih ne moremo uveljavljati.
Na koncu srečanja se je vsem za udeležbo in sodelovanje zahvalila tudi Damjana Žampa Šilec ter izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju in uspehu pri dogovarjanjih z odločevalci.
Zapisala: Mateja Golc, Zveza slovenske podeželske mladine
