Moje IFYE življenje v Švici

Objavil/a Anja Mager na 24. februarja, 2020

Sem Nataša Kocuvan, trenutno študentka programa Upravljanja podeželja in krajine na Ptuju hkrati pa tudi aktivna članica Društva podeželske mladine Spodnje podravje. Poletje 2019 si bom zapomnila po eni, do sedaj zame največji izkušnji, zapomnila si ga bom po izmenjavi IFYE.

Zmeraj sem bila željna novih izkušenj, novih znanj, ter navsezadnje tudi novih prijateljstev. In to vse in še več sem tokrat doživela.

Ker prihajam iz kmetije mi delo ni tuje. Tako je vse to bilo veliko lažje.

Moja želja je bila, da obiščem kmetije, ki so ekološke, se ukvarjajo z zelenjadarstvom ali zeliščarstvom, sem pa tudi ljubiteljiva živali, tako, da me tudi te niso motile. In organizacija ZSPM mi je vse to omogočila.

V nedeljo 7. Julija sem se tako odpravila na mojo 7 tednov dolgo izkušnjo v prelepe dežele Švice, kjer sem bivala pri 2 različnih družinah. Ker pa sem teden dni prej bila že na sprejemnem vikendu v Švici, kjer smo skupaj z gosti iz držav celega sveta preživeli vikend, se seznanili z njihovo kulturo, prisluhnili že nekaterim izkušnjam, mi je tokrat bilo potovanje veliko lažje.

Na letališču v Zurichu, kamor sem že zelo zamujala sta me tako čakala Andrea, predstavnica za IFYE v Švici in njen fant, katera sta me poslala na pravi vlak za Hochdorf, da sem prišla v bljižino moje prve gostujoče družine. Tam me je z najelpšo energijo pričakovala Kristine in me odpeljala na svojo kmetijo, kjer me je že pričakala njena celotna družina pri kosilu. Na kmetiji jima z možom tako pomaga njen oče, štirje mlajši sinovi in en zaposlen gospod iz Angole.

Kmetija Meier je ekološka kmetija, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, kot so korenje, čebula, česen, sladki krompir, krompir in zelje, imajo pa tudi malo število kokoši, krav molznic in koz, katerih mleko uporabljajo za predelavo v mladi sir. Vse pridelke, izdelke, ipd. pa prodajajo tudi od doma v prikupni trgovinici.

Imajo pa tudi malo število kokoši, krav molznic in koz, katerih mleko uporabljajo za predelavo v mladi sir.

Na tej kmetiji sem tako pomagala pri vseh opravilih na njivi, kot so spravljanje zelenjave, k katero katero sodi tako tudi čiščenje, pakiranje, ter se preizkusila tudi s prodajo v trgovinici. Delala sem tudi z živalmi, jih kak večer nahranila ali pomolzla. Moja navada je tako postalo tudi pobiranje in čiščenje jajc kokoši nesnic. Dopoldneve sem pa v večini preživela v kuhinji, kjer sem z veseljem pripravljala tradicionalne Slovenske jedi ter se preizkušala tudi v pripravljanju njihovih tradicionalnih jedi. Pomagala sem tudi pri spravljanju zelišč za čaje, pakiranju sadja in etiketiranju.

Družina Meier mi je tako ob vikendih omogočila veliko prostega časa, mi razkazala bljižino in me peljala tudi kdaj pa kdaj na kak krasen izlet.

Četrti vikend smo tako spet vsi IFYE gostje skupaj z organizatorji v Švici imeli hiking vikend, ki pa ni bil ravno posrečen, saj nam je vreme zelo ponagajalo, ampak smo si tako večer naredili toliko bolj zabaven in skupaj preživeli še en zabaven vikend.

Tako sem po štirih tednih morala menjati družino in se odpraviti v bljižino meje z Avstrijo in Liechtensteina v mesto Oberriet v delu Cantona St. Gallen. Tudi tokrat me je na železniški postaji pričakala gospa Renatte, katera mi je že takoj razkazala staro mestno jedro mesta Appenzell. V prihodnjih dnevih sem spoznala še ostale člane dužine, katerih je še 9, gospodarja, 4 sinove, kateri vsak za sebe delajo v Alpah po Švici in hčerke, katerih dve sta odseljeni, dve pa živita doma.

Tudi tukaj mi ni bilo dolgčas, družina Gschwend se ukvarja z živinorejo, imajo okrog 100 prašičev, kokoši, in 58 kav molznic. Na skupaj 32ha pa pridelujejo nekaj koruze za silažo ter stročji fižol. Tega je bilo v letu 2019 kar 38 ton. No, ne vem če je že kdo videl ta počasen kombajn za stročji fižol, kateri nam je naredil še veliko dela, saj delo opravi zelo površno. Četrtino tega kar pobere smo sami morali tudi ročno prebirati. To četrtino prodajo od doma, ostalo pa je šlo v industrijo za konzerviranje in pakiranje za zamrznjeno hrano.

Ukvarjajo se pa tudi z vinogradništvom, vinogradi se razprostirajo v okolici kmetije v breg, kjer imajo posajenih 2000 trsov Laškega rizlinga in Modrega pinota.

Trgatev vsa leta opravljajo sami, flaširanje etiketiranje le tega pa opravi kar bližnja vinska klet. Vino prodajajo od doma ali pa ga porabijo za goste v turizmu, s katerim se ukvarjajo sedaj drugo leto. Moje delo sem tako opravljala vsako zgodnje jutro in zvečer v hlevu z živalmi, delo v turizmu z gosti, pomagala sem pa tudi gospe Renatte pri ostalih opravilih okrog hiše, kot so urejanje okolice, košnja, včasih sva urejali njen cvetlični vrt. Ti so pri njih popularni, saj si ljudje tam kar sami utrgajo rože in tako tudi plačajo brez kakršnega koli računa samo z izbrano vsoto v nekakšen hranilnik. Prikupna in priročna ideja. Poleg tega so mi pa izpolnili željo, namreč v teh dneh bivanja pri njih, kadar sem videvala sinove se mi je zdela izkušnja dela v Alpah zelo dobra ideja. Pa sem šla. Dva dni dela v Alpah v bljižini Liechtensteina, kjer smo vstajali ob zgodnji 3.uri, in šli iskat živali v gore, katere je treba privesti do molzišča, jih pomolzti in jih pospremiti potem tudi nazaj. Zvečer pa spet isto. Seveda pa to ni bilo nekaj malo dela, ko trije delajo z povprečno 200 kravami molznicami, 150 kozami in nekaj osli. No, vsaj tako nekako izgledajo kmetije v Švicarskih visokogorjih, ki imajo vsa poletja v reji živali iz bljižnih kmetij. Tam jim pa zmeraj pomagajo ponavadi moški ali pa tudi ženske, ki služijo vojsko in lahko poleg vseh drugih smeri namesto dela v vojski izberejo tudi to.

Tako kot vse se je tudi to prehitro končalo. No, vsaj zame. Prekrasna izkušnja, katero priporočam vsem mladim , kateri so pridni, delovni in se ne bojijo novih izzivov. Vsem, ki imajo radi podeželje, naravo in živali.