V Ljubljani je 9. oktobra 2024 v organizaciji Zadružne zveze Slovenije potekala II. konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. Dogodek je pritegnil številne ugledne govorce iz različnih organizacij, ki so predstavili poglede na aktualne izzive in prihodnost teh pomembnih panog. Med ključnimi temami je bilo tudi vprašanje mladih v kmetijstvu in gozdarstvu, ki ga je podrobneje predstavila Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Povedala je naslednje:

V Sloveniji je bilo leta 2016 4,6 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let, kar je pod povprečjem EU (6 %), zgolj 9 % nosilcev pa mlajših od 40 let. Leta 2024 pa je odstotek zgolj še 3,5 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let, kar 43,4 nosilcev pa je starejših od 65 let.

Vzrokov je več, toda nepredvidljivost in nestabilnost panoge ter majhna (oz. nična) profitabilnost, ob vseh izzivih predstavijo dobršen del razloga. Potrebni so celoviti ukrepi, s katerimi bomo jasno izpostavili trajnostno kmetijstvo – ne le okoljski vidik, temveč tudi ekonomski in socialni.

Mladi kmetje se močno zavedamo pomena okolja, toda z rdečimi številkami je težko kmetovati zeleno. Ob tem je v ozadje postavljen socialni vidik. Ob socialni varnosti, ki je ponekod še vedno šibka, je potrebno izpostaviti tudi prosti čas kmeta, saj kmetje velikokrat delajo tako rekoč brez prestanka. Na kmetiji je težko ločiti, kdaj se delo konča in prosti čas začne. Da ta vidik ni ustrezno naslovljen, ponazarja zaskrbljujoč podatek, da je smrt zaradi samomora v Sloveniji v poklicni skupini kmetovalci_ke, gozdarji_ke, ribiči_ke, lovci_ke kar štirikrat večja kot v ostalih poklicnih skupinah. Duševno zdravje kmeta je še vedno stigma, toda psihofizično stanje močno vpliva na storilnost pri delu, povezano pa je tudi s tveganji za nezgode (ki so v Sloveniji višje kot v ostalih primerljivih državah EU).

Za ključni izziv mladih kmetov bi lahko navedli dostop do finančnih sredstev, ki je nujen za investicije in razvoj kmetij. Evropska investicijska banka ugotavlja, da je dostop do financ za mlade kmete v Sloveniji razmeroma težji kot za druga podjetja, in finančni pogoji, ki so jim ponujeni, so glede zahtev zavarovanja s premoženjem manj ugodni, tudi iz vidika stroškov in obdobij odplačevanja. Nekaj kmetij je zavrnjenih s strani bank, ker je tveganje previsoko, ponekod pa prevzem kmetije pomeni tudi sprejetje starih dolgov, kar povečuje finančno breme za mlade kmete. Stroški posojil mladim kmetom so pogosto visoki, ne le v smislu obrestnih mer, ampak tudi jamstva. Izjemno pomembno je finančno opismenjevanje in opolnomočenje kmetov, česar trenutno močno primanjkuje.

Eden izmed poglavitnih izzivov mladih kmetov je tudi dostop do kmetijskih zemljišč, ki je zelo otežen. Problema, s katerima se pri tem soočajo, sta predvsem pomanjkanje denarja za nakup in slaba razpoložljivost zemljišč. Dobre štiri petine kmetijskih zemljišč imajo v upravljanju nosilci stari 41 let in več. Starejši nosilci kmetijskih gospodarstev imajo v povprečju manjše kmetije v primerjavi z ostalim starostnimi skupinami, mlajši gospodarji pa imajo večje kmetije, tako po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi kot po standardnem prihodku, da starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev torej pomembno vpliva na produktivnost dela v kmetijstvu.

Izzivi je še dostop do znanja in novih tehnologij, saj le te mladim kmetom niso dostopne v potrebnem obsegu, bodisi zaradi omejenosti finančnih sredstev, pomanjkanja znanja ali potreb, ki izhajajo iz strukture kmetijskega gospodarstva. V Sloveniji imamo zelo raznolike kmetije: glede na panogo, velikost, način kmetovanja, lego kmetijskega gospodarstva, razdrobljenost kmetijskih površin… Veliko znanj in rešitev se zaključi z raziskovalnimi projekti, ki so aktivni le za čas trajanja financiranja, rešitve pa se ne implementirajo na kmetijah (v zadostni meri). Mladi kmetje navajajo, da največ znanja in vpogleda v nove rešitve dobijo preko spleta. Tukaj ostaja močna potreba po raznih izobraževanjih, seminarjih, ogledih dobrih praks in panožnih krožkih.

Slovenija ima celovit sistem ukrepov, kjer lahko mladi kmetije pridobijo sredstva za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, dodatna plačila za mlade kmete, dodatne stopnje podpore pri investicijskih ukrepih, uspeli smo razviti finančne instrumente (brezobrestna oz. nizkoobrestna posojila in garancijske sheme), ukrep za medgeneracijski prenos znanja… Vzpostavljen sistem pa ni samodejni vzvod, da bi bila generacijska prenova uspešna. Potrebno je okrepiti celovito podporno okolje. Nujne pa so tudi stimulativne politike, ki kmetijstva ne omejujejo in vzpostavljajo novih ovir, temveč podpirajo razvoj kmetijstva. Pomemben dokument na tem področju je Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti »Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja«, ki ima niz ukrepov in aktivnosti iz različnih področij, z namenom vzpostavitve trdnega okolja za kmetovanje.

Nasloviti pa moramo še izobraževanje in ozaveščanje vseh deležnikov in širše javnosti. Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi za hrano 16,2 % izdatkov (od tega kmet dobi zgolj nekaj odstotkov). Seveda je potrošnik cenovno občutljiv in mora biti racionalen, toda ravno on je tisti, ki odloči, kakšno kmetijstvo želi imeti, zato je nujno, da ima na voljo transparentne informacije in znanje o pomenu lokalno pridelane hrane.

…

»Vsak izmed nas ima odgovornost, da so-ustvarja kmetijstvo, ki ga želimo imeti. Kmetijstvo, ki bo omogočilo (mlademu) kmetu razvoj kmetije in dostojno življenje.«

…

Celoten zbornik II. konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu najdete tu: