Ljubljana, 19.10.2022
V sredo, 19. oktobra, so se naša dekleta udeležila ubeležitve Meseca prostora na Oddelku za geografijo. Potekal je dogodek na temo Konflikti na podeželju. Eva in Tjaša sta se dogodka udeležili v okviru obveznosti magistrskega študija geografije, Doris in Dominika, predstavnici ZSPM, pa kot zunanji udeleženki.
Dogodek je bil sestavljen iz dveh delov:
- v prvem smo se spoznali s tematiko konfliktov na podeželju in rezultati raziskovanja projektne skupine,
- v drugem delu pa smo si pogledali primere razreševanja tovrstnih konfliktov iz prakse.
V prvem delu so nam projektni sodelavci iz Oddelka za geografijo FF UL (dr. Irma Potočnik Slavič, Nejc Bobovnik, Sara Mikolič), iz Občine Izole (dr. Špela Guštin), iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL (dr. Mojca Foški) ter iz Biotehniške fakultete UL (dr. Andrej Udovč) predstavili ključne ugotovitve projekta. V drugem delu pa so nam svoje izkušnje razreševanja iz prakse predstavili: Peter Zajc (RRA Koroška), dr. Maruša Goluža (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), mag. Darijan Krpan (Ustanova fundacija BiT Planota, so.p.), Nela Halilović (IPoP – Inštitut za politike prostora), dr. Damijan Denac (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) ter Eva Šabec Korbar (Občina Pivka, Krajinski park Pivška presihajoča jezera).
Piše Eva Kotnik
V sredo, 19. oktobra so na Oddelku za geografijo FF UL ubeležili Mesec prostora z dogodkom na temo Konflikti na podeželju spodbujajo iskanje rešitev in razvoj. S Tjašo sva se dogodka udeležili v okviru obveznosti magistrskega študija geografije, Doris in Dominika, predstavnici ZSPM, pa kot zunanji udeleženki.
Dogodek je bil sestavljen iz dveh delov: v prvem smo se spoznali s tematiko konfliktov na podeželju in rezultati raziskovanja projektne skupine, v drugem delu pa smo si pogledali primere razreševanja tovrstnih konfliktov iz prakse.
Spoznavanje tematike konfliktov na podeželju
V prvem delu so bili z nami projektni sodelavci iz Oddelka za geografijo FF UL (dr. Irma Potočnik Slavič, Nejc Bobovnik, Sara Mikolič), iz Občine Izole (dr. Špela Guštin), iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL (dr. Mojca Foški) ter iz Biotehniške fakultete UL (dr. Andrej Udovč). Najprej je Potočnik Slavičeva predstavila samo dojemanje konfliktov na občinski ravni, nato je Bobovnik predstavil verjetnost za pojavljanje konfliktov, Mikoličeva pa rezultate analize poročanja o konfliktih na podeželju v izbranih časopisnih medijih.
Predstavitev rezultatov
Gre predstavitev rezultatov ciljnega raziskovalnega projekta (CRP), v sklopu katerega so h kritičnemu razmisleku o pojavljanju konfliktov na podeželju povabili slovenske občine. Aktivno se je odzvalo 109 občin, kjer so anketiranci med najpogostejše uvrstili: konflikte zaradi težav pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo/posodobitev gospodarske javne infrastrukture, konflikte zaradi odlaganja odpadkov v naravo in funkcionalno razvrednotenega prostora, ter konflikti zaradi pomanjkanja/ukinjanja storitev javne oskrbe, zaradi novogradenj za namen bivanja, gospodarskih in drugih objektov. Bobovnik je razložil, da so analizirali tudi ključne gonilne sile in dejavnike, ki lahko povzročajo konflikte in iz tega skušali določiti verjetnost za pojav konfliktov. Mikoličeva ugotavlja, da preučevani trije izbrani časopisi (Večer, Dolenjski list, Kmečki glas) relativno pogosto poročajo o konfliktih, nekoliko manj o konfliktih na podeželju, še manj pa o reševanju le-teh. Več o samem projektu si lahko preberete tukaj, sicer pa bodo izsledki raziskave skrbno zbrani v znanstveni monografiji, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta.
Ukrepi za razreševanje konfliktov na podeželju
Ostali predavatelji so v prvem delu osvetlili še področje ukrepov za razreševanje konfliktov na podeželju s pomočjo komunikacije, dojemanje konfliktov med akterji ter izvedbo delavnic za vzpostavitev zaupanja med njimi.
Primeri reševanja konfliktov iz prakse
V drugem delu so svoje izkušnje razreševanja iz prakse predstavili: Peter Zajc (RRA Koroška), dr. Maruša Goluža (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), mag. Darijan Krpan (Ustanova fundacija BiT Planota, so.p.), Nela Halilović (IPoP – Inštitut za politike prostora), dr. Damijan Denac (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) ter Eva Šabec Korbar (Občina Pivka, Krajinski park Pivška presihajoča jezera).
Trajnost učinkov izvedenih projektov v Občini Pivka
Eva Šabec Korbar je poudarila pomen trajnosti učinkov izvedenih projektov v Občini Pivka; tako oblikovanje delovne skupine za (trajnostno) kmetijstvo za njih ni pomenilo samo ene kljukice več za projekt, ampak so si s tem prizadevali za dejansko komunikacijo s kmeti. To so poskusili tudi s prilagajanjem njihovim delovnim procesom, kar sicer zaradi same narave dela ni vedno mogoče. Enden njihovih pomembnejši uspehov je ta, da so kmetom uspeli zagotoviti podporo tudi ko to ni projektna aktivnost, npr. v primeru težav z divjadjo in napadov volkov. Ugotovili so, da sta direktna komunikacija in individualna obravnava ključ do uspeha. Sodelujoče je treba vprašati za mnenje in jih poslušati. Pri vsem tem tesno sodelujejo in nastopajo skupaj s kmetijsko svetovalno službo, ki (kmetom) pomaga predvsem s podajanjem individualnih razlag ukrepov, ter z izpolnjevanjem obrazcev. Njihova negativna pričakovanja z začetka projekta se niso uresničila, saj imajo s kmeti in ostalimi deležniki dejansko zelo dobre izkušnje.
Participacija kot orodje za zmanjševanje konfliktov
Nela Halilović je poudarila pomen participacije kot orodja za zmanjševanje konfliktov. Povedala je, da smo ljudje bitja navad in da se običajno bojimo sprememb, zato so burni odzivi pri spreminjanju prostora nekaj povsem pričakovanega. Različnim stališčem uporabnikov prostora je potrebno prisluhniti – ko naletimo na konflikte, ne smemo gledati proč. K sodelovanju je vselej priporočljivo vključiti javnost/uporabnike, saj lahko tako odločitve oblikujemo po njihovi meri, izboljšamo kakovost rešitev, okrepimo občutek vključenosti in s tem izboljšamo sprejetost rešitev. Participacija pa ni le informiranje (obveščanje o javni razpravi), temveč je potrebno vključiti realno možnost vpliva na rešitev. Za participacijo ni nikoli prezgodaj, še posebej kadar govorimo o enakopravnem dialogu, ki nam omogoča vpogled iz druge perspektive.
Debata z mladimi podeželankami
Predstavnice ZSPM smo tekom dogodka pripravile tudi nekaj vprašanj za govorce. Tako sem v drugem delu zastavila vprašanja dvema govorcema: g. Damijana Denaca sem pozvala h komentarju sledečega: “Zakaj vedno govorimo o kmetijstvu proti naravi in ne kmetijstvu in naravi? Torej, zakaj potenciramo konfliktnost odnosa med enim in drugim, kar pogosto rezultira v sistemskih konfliktih; namesto, da bi govorili o soobstoju in sodelovanju enega in drugega? Kako si vi predstavljate zagotovitev delovanje enega z drugim? Torej, kmetijstva, ohranjanja naravne pestorsti, ohranjanja kulturne krajine in hkrati zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje…” G. Denac je odgovoril, da neke pretirane konfliktnosti ne zaznava in poudaril, da oni pogosto zelo dobro sodelujejo s kmetijsko svetovalno službo in še doda, da je MKGP včasih bolj intenzivno pri prizadevanjih za trajnostno (sonaravno) kmetovanje, kot njihova ali katera druga podobna organizacija. Svoj komentar je zaključil z mislijo, da se problemi pogosto ne rešujejo predvsem zaradi pomanjkanja politične volje.
Nato sem zastavila vprašanje še ge. Neli Halilović, in sicer sem vprašala kakšne so njihove izkušnje z vključevanjem mladih v postopke prostorskega načrtovanja (npr. pri udejanjanju načela vključevanja javnosti). Povedala je, da je se tudi oni trudijo vključiti mlade v te postopke, sploh kadar so prepoznani kot uporabniki prostora, ki se ga spreminja. Uporabniki najbolje poznajo svoj prostor oz. prostor, ki je namenjen njim, zato je treba tovrstne postopke prilagoditi njim. Kadar govorimo o mladih, je to najlažje tako, da se pripravijo različne aktivnosti (npr. delavnice) zanje, se jih obišče na šolah in v drugih prostorih, kjer se pogosteje zadržujejo. Eden od primernejših pristopov je tudi peer-to-peer approach oz. pogovor z vrstniki. Kljub temu, je potrebno poudariti, da je v praksi zanimanje mladih za take zadeve je manj pogosto. Da bi to izboljšali je potrebnih več dobrih primerov tovrstnih postopkov in to razširiti med mladimi, a hkrati mladim prilagoditi metode participacije, tako da se zavedajo, da lahko vplivajo na spremembe in jih tudi dosežejo.
Zaključne misli
… kaj več naj še človek pove o vsebinsko tako bogatem dogodku? Pa naj zaključim to poročilo z mislijo, da kljub temu da običajno konflikte dojemamo negativno, so lahko tudi dobri, zaželeni in povod za ustvarjalnost, inovacije in razvoj družbe ter posameznika.
Razvoj podeželja je, skupaj z regionalnim razvojem, moja glavna usmeritev znotraj magistrskega študija geografije, zato raziskovanju te teme namenim največ časa in energije. Zato vse, ki bi vas zanimalo še kaj več o teh temah prisrčno vabim, da mi pišete na eva.kotnik@zspm.si, še posebej tiste, ki bi želeli sodelovati v novi delovni skupini za razvoj podeželja. Kot vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja si želim ustvariti to delovno skupino z namenom nadgradnje in izmenjave znanja ter primerov dobrih praks s področja razvoja podeželja. Spoznali se bomo s ključnimi pojmi povezanimi z razvojem podeželja, ter se povezali tako s strokovnjaki na tem področju kot tudi lokalnimi akcijskimi skupinami.
