Kielce, Poljska, 2022
Med 12. in 17. septembrom se je Eva Kotnik, vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja pri ZSPM, udeležila 5. evropskega podeželskega parlamenta na Poljskem (Kielce). Slovensko delegacijo je sestavljalo 8 članov, ki so tako ali drugače povezani z razvojem podeželja, večinoma pa vsi aktivno sodelujejo v ali z Društvom za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), katerega glavni namen je združiti vse posameznike in organizacije, ki so na različnih ravneh vključene v razvoj slovenskega podeželja v Nevladno mrežo za razvoj podeželja.
Kaj je to Evropski podeželski parlament? Kaj smo počeli na Poljskem? Kakšne primere dobrih praks so nam predstavili? Preberite več o tem v našem novem članku.
Piše Eva Kotnik.
Med 12. in 17. septembrom sem se udeležila 5. evropskega podeželskega parlamenta na Poljskem (Kielce). Slovensko delegacijo je sestavljalo 8 članov, ki so tako ali drugače povezani z razvojem podeželja, večinoma pa vsi aktivno sodelujejo v ali z Društvom za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), katerega glavni namen je združiti vse posameznike in organizacije, ki so na različnih ravneh vključene v razvoj slovenskega podeželja v Nevladno mrežo za razvoj podeželja. Letošnjega evropskega podeželskega parlamenta se je udeležilo okoli 350 udeležencev iz 39 evropskih držav, t.j. predstavnikov organizacij civilne družbe, raziskovalci, podjetniki, nacionalne vlade in institucije Evropske unije.
Kaj je evropski podeželski parlament (ang. European Rural Parliament, ERP)?
Evropski parlament za podeželje je dolgoročna kampanja za izražanje glasu podeželskih prebivalcev v Evropi v partnerstvu s civilno družbo in vladami, s ciljem spodbujati samopomoč in ukrepe za podeželje. Podeželski parlamenti torej, odpirajo prostor za dialog in iščejo poti do drugačnih rešitev zapletenih razmerij in kot taki pomembno prispevajo k demokratičnim procesom v družbi, saj postavljajo ob bok predstavniške demokracije tudi participativno demokracijo (Šoster, 2017).
ERP je partnerska pobuda, ki se je rodila na severu Evrope (na Švedskem) iz treh evropskih mrež: Evropske zveze podeželskih skupnosti (ERCA); PREPARE partnerstva za podeželsko Evropo; ter Evropskega združenja LEADER za razvoj podeželja (ELARD). Kampanja doseže vrhunec vsaki dve leti z zbiranjem podeželskih prebivalcev iz vseh delov širše Evrope; saj se je švedski izvirni pristop kmalu razširil preko nacionalnih meja in je do danes zajel številne evropske države: vključuje nacionalne partnerje v 40 državah in 5 evropskih omrežij, organizacij civilne družbe, ki delujejo na podpori svojih podeželskih območij. ERP se je začel s prvim druženjem v Bruslju, Belgija (2013), drugo srečanje je bilo v Schardingu, Avstija (2015), tretje v Venhorstu, Nizozemska (2017), četrto v Candásu, Španija (2019) in peto srečanje v Kielcah, Poljska (2022). Na 5. Evropskem podeželskem parlamentu je sodelovalo okoli 350 udeležencev iz 39 evropskih držav.
Več o evropskem podeželskem parlamentu si lahko preberete tukaj.
Več o programu LEADER in njegovi vlogi pri razvoju podeželja pa tukaj (v slovenščini) ali tukaj (v angleščini).
Kaj smo počeli?
V ponedeljek, 12. 9. 2022, se je slovenska delegacija v zgodnjih jutranjih urah odpravila na cca 1000 km dolgo pot, čez Avstrijo in Češko do glavnega mesta Svetokriške province, Kielce. Najprej so nam dobrodošlico izrekli predstavniki organizacij “pobudnic” Evropskega podeželskega parlamenta:
- Āris Ādlers, predsednik PREPARE,
- Marion Eckardt, predsednica ELARD-a,
- Tom Jones, predsednik ERCA.
Nato pa so nas še nagovorili Janusz Wojciechowski, evropski komisar za kmetijstvo; Anna Gembicka, namestnica poljskega ministra za kmetijstvo; Krzysztof Ardanowski, v imenu predsednika Republike Poljske; predstavnik poljske mreže za razvoj podeželja Paweł Krzeczunowicz, ter Piotr Sadłocha, direktor združenja LAS za razvoj podeželja svetokriške province.
Drugi dan, torek, 13.9.2022, smo začeli s študijskimi obiski okoliških lokalnih akcijskih skupin (LAS). Izbirali smo lahko med 10 različnimi programi, jaz sem se udeležila prvega na temo razvoja podjetništva in tradicionalnih lokalnih izdelkov na primeru LAS “Okoli gore Łysa Góra”. Najprej smo si ogledali mesno-predelovalni obrat za svinjino in perutnino Kowalaczyk, kjer so mesnati izdelki pripravljeni po starih družinskih receptih, razvitih in preizkušenih skozi leta. Ogledali smo si proizvodnje linije in degustirali izdelke. V letih 2013-2015 so opravili naložbo v vrednosti 150.000 EUR, od tega 22.000 EUR s programa LEADER (ukrep »Ustvarjanje in razvoj mikro podjetij«), kar jim je omogočilo dve novi zaposlitvi.
Sledil je ogled podjetja “Okus vrta”, ki proizvaja sadne in zelenjavne sokove ter nudi storitve stiskanja sokov. Sok je proizveden iz čistih proizvodov brez dodajanja vode, sladkorja ali konzervansov. Podjetje je prejelo sredstva LAS v okviru PRP 2014-2020 (približno 65.000 EUR od skupne naložbe vredne 115.000 EUR) in jih porabilo za nakup opreme, s katero so povečali proizvodne zmogljivosti in razširili proizvodni program. So prejemniki številnih priznanj in znakov kakovosti.
Sledila je predstavitev ostalih glavnih projektov, ki so jih finančno podprli s sredstvi iz PRP 2014-2020, nato pa smo si še ogledali srednjeveško vas “Huta Szklana”, kjer obiskovalce popeljejo v realnost srednjega veka preko predstavitev različnih obrti, npr. čevljarska, mizarska, zeliščarska. Eden večjih izzivov na območju je predstavljala visoka brezposelnost, katero so skušali zmanjšati preko koriščenja lokalnih turističnih potencialov. Rezultat tega je nova turistična atrakcija (srednjeveška vas) ob vznožju gore Sveti Križ. Z naložbo, ki jo je izvedla občina so ustvarili 10 delovnih mest; od skupno cca 2.550.000 EUR pa so prejeli 2.336.000 EUR podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Druge teme pripravljenih študijskih obiskov so bile še: (1) razvoj kreativnega turizma; (2) turizem in rekreacija na podeželju; (3) enakost spolov in dostop do zaposlitve, podpora podjetništvu ter varstvo podnebja; (4) zelena energija, preprečevanje podnebnih sprememb in zdraviliški turizem; (5) razvoj podjetništva in turizma na podeželju; (6) delovna mesta, zelena energija, blažitev podnebnih sprememb, skrb za starejše; (7) pametne vasi, (8) spodbujanje podjetništva, kulturne dediščine podeželja, športa in rekreacije ter (9) gojenje ljudskega izročila, kultura na podeželju, zdravje in rekreacija. Omenjen nabor tem, ki jih obravnavajo študijski obiski, kaže raznolikost področij in s tem izzivov, ki jih lahko naslavljamo s projekti preko programa LEADER.
Popoldne so bile organizirane stojnice, na katerih so se predstavile države; istočasno pa je v eni od kongresnih dvoran potekala “Svetovna kavarna” mladih (ang. youth world café), kjer so se mladi iz vse širše Evrope pogovarjali in izmenjali izkušnje o aktualnih temah s področja razvoja podeželja in mladih na podeželju.
V sredo, 14.9.2022 smo dan začeli z uvodnim motivacijskim govorom Karen Keaveney, docentke in vodje predmeta za razvoj podeželja (University College Dublin), nato pa so sledile še tri zgodbe iz podeželske Evrope: najprej je svojo zgodbo predstavila Aurelia Bondari iz Moldavije, nato Sofija Burtak iz Poslovne mreže podeželskih žensk (BNRW) ter Levin Petersen, mladi otočan iz Nemčije.
Po krajšem premoru je sledil panel na temo “Prihodnost Evrope”, ki jo je moderiral Hannes Lorenzen, predsednik ARC2020 (Kmetijska in podeželska konvencija). V debati so sodelovali: Marion Eckardt, predsednica ELARD-a; Katrina Idu, predsednica Forum Synergies; Normunds Popens, namestnik generalnega direktorja za implementacijo in mednarodne odnose GD za regionalno politiko; Radim Sršeň, namestnik češkega ministra za regionalni razvoj ter podpredsednik komisije NAT Evropskega odbora regij; Goran Šoster, podpredsednik PREPARE ter Toma Šutić, kabinet podpredsednika Evropske komisije za demokracijo in demografijo.
Popoldne pa smo sodelovali v različnih delavnicah – sama sem se udeležila delavnice na temo “rural proofing-a” in zaposlovanja mladih na podeželju. Prvo delavnico sta vodila Tom Jones (predsednik ERCA) in Jane Atterton (SRUC Scotland’s Rural College). Kaj pravzaprav je “rural proofing”? Gre za načelo preverjanja ustreznosti zakonodaje (in drugih relevantnih dokumentov) za podeželska območja. To načelo je vključeno v dolgoročno vizijo EU za podeželska območja. Govori torej o vzpostavitvi mehanizma, ki bi preverjal ali je določen zakon / strategija / program zastavljen tako, da je njegova implementacija možna tudi v podeželskih območjih. Takega mehanizma še nimamo, zato se je v letošnjem letu že nekajkrat sestala skupina strokovnjakov, ki pregleduje izkušnje in dobre prakse v državah članicah. Na delavnici pa smo debatirali predvsem o tem – kje vidimo možnosti za uvajanje tovrstnih mehanizmov v naših državah, v kaki obliki, na kateri ravni in na katerih področjih. V drugi delavnici pa smo se pogovarjali predvsem o tem kako spodbuditi zaposlovanje mladih, zlasti predstavnikov NEET skupine (ang. Not Employed, in Education or Training) in mladih mamic v (obrobnih) podeželskih območjih.
V četrtek, 15.9.2022, zjutraj je potekala uradna zaključna prireditev, na kateri so partnerji ERP predstavili glasove raznolike realnosti evropskega podeželja. Priložnost je bila dana tudi mladim, da predstavijo glas mladih. Govorili so predvsem o izzivih s katerimi se soočajo na podeželju ter o ukrepih za Evropsko podeželje v prihodnosti. Zaključki konference so bili zbrani v Deklaraciji 5. evropskega podeželskega parlamenta, kjer so kot okoliščine, ki ključno vplivajo na trenutno stanje prepoznali: rusko-ukrajinsko vojno, inflacijo, energetsko krizo, podnebje in biodiverziteta, suše in požari, hrano in varnost, pomanjkanje solidarnosti kot tudi spremembe, ki jih je povzročila pandemija; (raz)deljene družbe, kot tudi ostale politične, ekonomske, okoljske in socialne spremembe. V deklaraciji so civilno družbo in ustvarjalce politik pozvali, da s svojim delovanjem prispevajo k kreaciji trajnostnih podeželskih skupnosti. Da bi to dosegli, moramo prednostno delovati na dveh ciljih:
- Odpornost na krize (ang. resilience to crisis) s poudarkom na podeželski raznolikosti, virih in odpornosti kot kritičnih družbenih vrednotah. Poudarjen je tudi pomen in odgovornost lokalnih akterjev za kvaliteto aktivnega sodelovanja v skupnosti. Ključnega pomena bo prestrukturiranje povezav javnega sektorja v smeri bolj integriranega in strateškega pristopa skupaj z veliko sodelovanja med vsemi akterji, ki so odgovorni za podeželska območja.
- Varnost in solidarnost (ang. security and solidarity) s poudarkom na enakosti, človekovih pravicah in solidarnosti kon fundamentalnih vrednotah, ki zagotavljajo prihodnjo varnost v soočanju z globalnimi izzivi. Poudarjen je tudi pomen močne in odzivne demokracije kot tudi pomen zagotavljanja ustreznih mehanizmov za financiranje razvoja podeželja in podeželskih skupnosti, tako na lokalni kot tudi višjih ravneh.
Po uradnem zaključku smo začeli pot domov, ki smo jo razdelili v dva dela. Najprej smo se ustavili v Koncentracijskem taborišču v Auschwitzu; nato pa se v večernih urah nastanili v hotelu v mestu Štamberk na Češkem, kjer so nas toplo sprejeli predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS Lašsko). V petek, 16.9.2022 smo se spoznali s primeri dobre prakse njihovega LAS. Najbolj zanimiv je bil obisk prostorov, kjer bodo v prihodnosti delali s psmi, ki odkrivajo rakave celice. Sredstva iz LEADER programa so namenili nekaterim ključnim napravam v tovrstnih študijah.
Primeri dobrih praks s področja mladih na podeželju…
Razvoj podeželja je tema, ki je skupna številnim posameznikom, organizacijam in institucijam in veseli me, da sem imela možnost spoznati predstavnike vseh naštetih iz večih držav iz Evrope in tudi širše regije. Še najbolj sem hvaležna za priložnost za spoznavanje novih oseb ter za izmenjavo dobrih praks s področja mladih na podeželju in njihove vloge pri razvoju. Med zanimivejšimi debatami so bile tiste s škotsko, albansko, irsko in valižansko delegacijo.
Pri Škotih me je najbolj navdušilo njihovo prizadevanje za ohranitev programa LEADER (v nekoliko prilagojeni obliki) tudi po izstopu Velike Britanije iz EU, saj so prepoznali številne koristi od izvajanja tega programa. Prav tako so pripravili komparativno raziskavo o mladih na podeželju, pri čemer so preučili stanje v večih evropskih državah, nato pa l. 2021 izdali t.i. manifest podeželske mladine (ang. The Rural Youth Project Manifesto), ki si ga lahko preberete tukaj. V njem so osvetlili težave, s katerimi se soočajo mladi, in kako jih je mogoče bolje podpreti. Manifest se osredotoča na devet ključnih področij: podjetništvo, povezljivost, stanovanja, mobilnost, učenje na podeželju, zaposlovanje, skupnost in družba, zastopanost in duševno zdravje. Manifest temelji na štiriletnem kvalitativnem in kvantitativnem učenju, ki ga je zbrala škotska podeželska mladina. Glavni cilj vprašalnikov uporabljenih v okviru Manifesta je ozaveščanje o tem, kaj mladi potrebujejo, predvsem pa so želeli navdihniti in spodbuditi odločevalce na vseh ravneh, da se smiselno ukvarjajo z mladimi. Tako so manifest predstavili tudi škotski ministrici za podeželje Mairi Gougeon, ki je povedala, da si želijo, da se mladi počutijo samozavestne in sposobne tako sodelovati pri, kot tudi voditi spremembe v svojih skupnostih. Imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da bodo podeželske skupnosti uspevale v prihodnosti – in želijo, da se njihov glas sliši in da se njihove zamisli nadaljujejo.”
Ključna priporočila iz dokumenta so:
- Ustvarjanje mobilnih služb za podporo duševnemu zdravju, ki lahko potujejo v bolj oddaljene in/ali slabše dostopne podeželske skupnosti.
- Vzpostavitev delovne skupine za podeželsko mladino in dodelitev ministrske odgovornosti za področje podeželske mladine.
- Uvedba posebne subvencije za stanovanja na podeželju za mlade lastnike stanovanj, ki prvič rešujejo bivanjsko vprašanje in želijo graditi, kupiti ali prenoviti nepremičnino na podeželju (zgled: Croft House Grant Scheme).
Kot primer dobre prakse iz Albanije pa bi želela poudariti podeželsko mladinsko središče (ang. rural youth hub, RYH). Gre za platformo, ki podpira mlade, zlasti tiste na podeželju, pri opolnomočenju s ciljem, da bi vplivali na oblikovanje kmetijske in podeželske politike, da bi tako bili ti procesi usmerjeni in tesno povezani s skrbmi, interesi in prioritetami mladih. Njihova vizija je prihodnost, v kateri bodo mladi na podeželju aktivno prispevali k trajnostnemu razvoju in napredku albanskih podeželskih skupnosti. Središče tako vključuje mlade, študente, podjetnike, kmete idr., ki so motivirani za aktivno participacijo in prispevanje k procesom razvoja podeželja in lokalnemu odločanju. Ustanovitev RYH je spodbudila in podprla albanska mreža za razvoj podeželja. Več o projektu najdeš tukaj.
Kljub izčrpnosti napisanega, se nikakor ne morem znebiti občutka, da sem z osvetlitvijo zgolj nekaj primerov dobrih praks, zapostavila številne druge izvrstne zgodbe, ki sem jih izvedela na Poljskem in na številnih drugih dogodkih. Zato vse, ki bi vas zanimalo še kaj več o teh temah prisrčno vabim, da mi pišete na eva.kotnik@zspm.si, še posebej tiste, ki bi želeli sodelovati v novi delovni skupini za razvoj podeželja. Kot vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja si želim ustvariti to delovno skupino z namenom nadgradnje in izmenjave znanja ter primerov dobrih praks s področja razvoja podeželja. Spoznali se bomo s ključnimi pojmi povezanimi z razvojem podeželja, ter se povezali tako s strokovnjaki na tem področju kot tudi lokalnimi akcijskimi skupinami.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.
Eva Kotnik
Vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja