Naša Eva Kotnik, vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja pri ZSPM, se je konec januarja udeležila Evropske mladinske konference. Iz Slovenije so dogodka udeležili trije predstavniki – Miha, Eva in Kaja. Slednji dve sta nam orisali celotno dogajanje v spodnjem prispevku. Piše Eva Kotnik.

V januarju sem se kot ambasadorka EU mladinskega dialoga virtualno udeležila Evropske mladinske konference (EMK) in Neformalnega srečanja ministrov za izobraževanje in mladino (NSM), ki bi sicer moralo potekati v Strasbourgu v Franciji.  

Kaj je mladinski dialog?

Mladinski dialog je evropski mehanizem, ki omogoča skupno razmišljanje in posvetovanje med mladimi in odločevalci o mladinskih politikah na lokalni, regionalni in evropski ravni. Poteka v 18 mesečnih ciklih, ki sovpadajo s predsedovanji držav Svetu EU. Tema 9. cikla bo Skupaj za trajnostno in vključujočo Evropo. Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so vzpostavili ekipo ambasadorjev evropskega mladinskega dialoga. Gre za skupino mladih, ki se bo udeležila treh Evropskih mladinskih konferenc 9. cikla (v Franciji, na Češkem in na Švedskem). Ambasadorji se bomo v tem času udeleževali tudi nacionalnih in regionalnih posvetov med mladimi in odločevalci. Izkušnje o svoji udeležbi na evropskih konferencah in slovenskih posvetih in znanje o poteku 9. cikla bomo delili na družabnih omrežjih.

Čeprav je bila uradna otvoritev EMK šele v ponedeljek 24. januarja, je dan prej že bila interaktivna spletna delavnica »Climate Fresk«. Delavnica je predstavljala nek tematski uvod v 9. cikel, saj smo se pogovarjali o podnebnih spremembah s poudarkom na vzročno-posledičnih odnosih, ki so z njimi povezani. 

Ponedeljek, 24.1.2022

V ponedeljek (24. 1. 2022) smo dan začeli z uradno otvoritvijo EMK, nato pa smo mladi delegati iz držav članic sodelovali pri različnih delavnicah. Sama sem se udeležila delavnice »Podeželska mladina za zeleno, vključujočo in trajnostno Evropo«. Tu smo se pogovarjali predvsem o tem, kako mladi s podeželja vidimo globalne spremembe in kako lahko prispevamo k izboljšanju stanja. Mladi želimo, da se poveča možnost rabe električne energije iz trajnostnih virov, da se spodbuja samooskrbnost (gospodinjstva, kmetije, drugi) in rabo ekoloških in/ali recikliranih gradbenih in drugih materialov. Pomembno je, da delamo na informiranju širše javnosti (še posebej mladih) o tem, kako lahko že z minimalnimi spremembami doprinesejo k bolj zeleni prihodnosti. 

Spodnje izsledke delavnice je grafično odlično prikazala Iris Maertens. 

V popoldanskem delu je 15 finalistov predstavilo svoje projekte (»Young and Eco-committed projects«). Projekti, ki so jih pripravile skupine mladih Evropejcev starih od 18 do 30 let, so bili polni novih, družbeno koristnih idej za boj proti (in prilagajanju) podnebnim spremembam, promocijo krožnega gospodarstva,  za upravljanje z naravnimi viri in odpadki ter izobraževanje ljudi o trajnostnem razvoju. 

Torek, 25.1.2022

V torek, 25.1.2022, sem sodelovala v delavnici na temo »Aktivacija in opolnomočenje«. Naša ekipa je imela zelo zanimivo konstruktivno debato z odločevalci. Sodelovala sta Biliana Sirakova, evropska koordinatorka za mladino ter Tobias Adolfsson, predstavnik švedskega ministrstva za kulturo. Govorili smo o perečih problemih oziroma izzivih, s katerimi se soočajo mladi. Pogovarjali smo se predvsem o pomanjkljivi dostopnosti ter nezadostni vključujočnosti mehanizmov za participacijo mladih in financiranja le-teh kot sredstev za enakomerno in pravično zastopanje mladih in vključevanje v odločevalske procese – tako na lokalni, kot tudi državni in evropski ravni. Mladi delegati poznamo različne že obstoječe mehanizme, ki delujejo za in z mladimi, hkrati pa se zavedamo, da se teh možnosti in priložnosti velika večina mladih in tudi splošna javnost ne zaveda. Te mehanizme je treba približati mladim. Zakaj? Ker se bodo mladi le tako počutili dovolj motivirane in opolnomočene, da se vključijo v zagovorniške in druge podobne aktivnosti na lokalni ravni. Delovanje na lokalni ravni pa pozitivno vpliva tudi na motivacijo mladih za participacijo na ostalih določevalskih ravneh. Dobro informirani, motivirani in aktivni mladi tako postanejo nosilci družbenih in političnih sprememb. S tem ko mladi postanejo del sprememb, vidijo in izkusijo rezultate na lastni koži, se dodatno poveča njihovo motivacijo za civilno in politično udejstvovanje. 

Sreda, 26.1.2022

 V sredo, 26. 1. 2022, se je evropska mladinska konferenca zaključila s predstavitvijo povzetkov sredinih delavnic. Skupaj z Nielsom, mladinskim delegatom iz Luksemburga, sva predstavila delo s področja aktivacije in opolnomočenja mladih. Govorila sva o tem, kako predstavniki mladih povezujejo mladino z vizijo Evropske Unije in si prizadevajo za ustvarjanje priložnosti za aktivno participacijo v ustvarjanju le-te. Samo opolnomočenje in informiranje mladih torej ni dovolj. Zato sva izpostavila tudi pomen ustvarjanja priložnosti za aktivno participacijo mladih pri odločitvah, ki ne zadevajo le njihove temveč tudi prihodnje generacije. Pomembno je, da so mladi vključeni v demokratične odločevalske procese na vseh nivojih (od lokalnega do mednarodnega) in da ne gre le za “podeljevanje žetonov” (ang. tokenism), torej informiranje, posvetovanje in vplivanje le nekaj izbrancev. Trenutno veljavni mehanizmi mladim namreč omogočajo le svetovanje, pri čemer so vse odločitve še vedno v rokah tistih, ki so nosilci moči. Zato sva z Nielsom izpostavila tudi potrebo po optimizaciji že obstoječih mehanizmov participacije in se zavzela za povečanje njihove dostopnosti in vključujočnosti, da bi tako lahko spodbujali raznolikost in enakopravne priložnosti za vse.  Da bi vse to lahko uresničili je ključno skupno delovanje vseh, tako (izvoljenih) predstavnikov kot tudi ostalih državljanov in mladih. Skupaj moramo braniti skupne vrednote, človekove pravice in pravne države.

Četrtek, 27.1.2022

Dan po zaključku EMK (27.1.2022) sem sodelovala tudi na neformalnem srečanju ministrov in ministric pristojnih za izobraževanje in mladino v okviru francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Osrednja tema razprave je bila vloga mladih Evropejcev pri premagovanju izzivov, ki jih za Evropsko unijo prinašajo posledice pandemije Covid-19, zeleni in digitalni prehod ter družbene neenakosti. Vsako državo članico EU sta predstavljala po en minister oz. ministrica ter en mladinski delegat oz. delegatka, ki sta pripravila krajši govor. Slovenijo sva zastopali torej dr. Simona Kustec, Ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter jaz. V svojem govoru sem se dotaknila predvsem pomena optimizacije že obsotječih odločevalskih mehanizmov in opozorila na ključnost lokalne odločevalske ravni. Nujno je, da delujemo lokalno, saj s tem podpiramo mlade, da prepoznajo stvari, ki jih zadevajo in da se čutijo motivirane in zmožne ukrepati. To je še posebej pomembno za mlade s podeželja, ki so pogosto potisnjeni na periferijo odločevalskih procesov. Kadar mladi vidijo in izkusijo rezultate lastnega delovanja se dodatno poveča njihova motivacija za participacijo na drugih odločevalskih ravneh. Govor sem zaključila z mislijo, da moramo mladi biti prepoznani kot enakovredni nosilci razvoja, saj smo dokazano pomemben vir inovacij in izboljšav. 

Dogodka se je udeležila tudi Kaja Tržan

V torek, 25. 1. 2022, sem se udeležila delavnice o izobraževanju in informiranju o okolju. Osredotočili smo se predvsem na to, da mladim omogočimo sodelovanje pri reševanju okoljskega vprašanja na vseh ravneh – z dostopnimi možnostmi učenja in prostovoljstva – ter na prepoznavanje povezave med podnebnimi spremembami in družbenimi pojavi.

Strinjali smo se, da si je pomembno prizadevati za priznavanje veščin in kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom in neformalnim učenjem na temo okoljske trajnosti in podnebnih sprememb, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Prav tako pa je pomembno, da na posvetih v prihodnosti ugotovimo, s katerimi izzivi in ovirami se soočamo mladi, ko se želimo vključiti v procese odločanja glede trajnostnega razvoja.

Verjamemo, da je v zvezi s tem mogoče veliko izboljšati, zato smo predlagali, da se tema o podnebnih spremembah in z njimi povezani družbeni pojavi umesti v šolski kurikulum. Vemo, da je to dolgotrajen proces, ki vključuje veliko oseb – tako odločevalce kot tudi okoljske strokovnjake –, vendar je to nujno potrebno, da mladim zagotovimo dostop do dovolj zanesljivih informacij, da bodo lahko v celoti razumeli tako temo podnebnih sprememb kot tudi z njimi povezane družbene pojave. Poudariti pa smo želeli tudi to, da je skrb za okolje odgovornost vseh, zato bi morale lokalne oblasti mladim zagotoviti prostor in priložnosti, da se učimo o okoljski trajnosti, razpravljamo o lokalnih izzivih in poiščemo rešitve.

Sodelovanje na Evropski mladinski konferenci mi je bilo všeč, saj sem imela priložnost sodelovati z mladimi iz celotne Evropske unije in ugotovila sem, da je trajnostni razvoj pomembna tema številnim mladim, kar me je še dodatno motiviralo in dalo zagon za delo. Prepričana sem, da se je zaradi glasnega opozarjanja nas, mladih, že doseglo nekaj sprememb pri odločevalcih, vendar nas čaka še veliko dela. Zdi se mi prav, da se mlade vključi pri reševanju te problematike od samega začetka pa do konca. V prihodnje si želim sodelovati tudi pri lokalnih posvetih v zvezi s participacijo mladih ter tako pripomoči k ozaveščanju mladih o tem, kako pomemben člen so pri oblikovanju mladinske politike.