Skoraj ni meseca, ko se mladi podeželani ne bi odpravili čez mejo. V mesecu marcu se je 12 mladih udeležilo bilateralne izmenjave na Finskem, kjer smo skupaj z lokalno mladinsko organizacijo Jyvässeudun 4H izvedli 7 dnevno mednarodno mladinsko izmenjavo na temo ‘Obnovljiva energija’, ki je bila finančno podprta s strani Erasmus+ in še drugih donatorjev. Cilj izmenjave je bil bolje spoznati teme trajnosti, pomena čistega okolja, čisti viri energije, spoznati kako delujejo ti sistemi v Sloveniji in na Finskem, izmenjati znanja in izkušnje.
Nekateri mladi podeželani so se prvič podali na pot v tujino in na mednarodno izmenjavo. Ker vsak doživlja stvari drugače, smo predstavili potek izmenjave skozi oči posameznikov. Vsak od udeležencev je zapisal svoje misli v ‘mini dnevnik’, preberimo kaj vse smo počeli, se naučili in pridobili. Izmenjave smo se udeležili mladi iz celotne Slovenije in sicer iz DPM Mežiška dolina: Klara Kotnik, Julija Kordež; DPM Litija in Šmartno: Erik Hauptman; DPM Metlika: Toni Nemanič, Tina Jurejevčič; DPM Mirna peč: Silva Opara, Eva Kobe, Janja Bohte; DPM Hribci: Tom Brinovec, Jakob Jesenšek; DPM Primorska: Saša Lazić in DPM Tržišče: Mateja Kopar.
Pred izmenjavo, piše Julija:
Mreženje in povezovanje je nekaj vsakdanjega za podeželsko mladino, tako smo se v avgustu 2022 na Mednarodnem seminarju podeželskih voditeljev spoznali z vodjo ene izmed Finske mladinske organizacije – 4H Jyvässeudun. Finci so imeli prijavljeno izmenjavo Erasmus+ in so iskali partnerja za izvedbo le te, saj so jim takratni partnerji iz druge države žal odpovedali sodelovanje z njimi. A nič zato, mi podeželani radi gremo v svet in smo se podali na pot na našo prvo Erasmus+ bilateralno izmenjavo. Sestavili smo se ekipa, 2 koordinatorja iz Slovenije (moja malenkost in Janja Bohte, koordinatorka Erasmus+ izmenjav pri ZSPM) in 2 iz Finske (Anni in Pia), ki smo se od septembra in do februarja srečale preko spletne konference MS Teams kar 9 krat, da smo pripravile vse potrebno za izvedbo izmenjave. Na izmenjavo za Finsko se je prijavilo kar 16 kandidatov, a žal v ekipo niso prišli vsi, bodo pa verjamem, se nam pridružili v tujini v prihodnje. Ko smo imeli ekipo zbrano smo imeli prvo spoznavanje preko Zooma, nato smo se srečali še preko spleta z ekipo iz Finske, po novem letu smo se z celotno ekipo srečali na sestanku v živo v pisarni ZSPM in pred odhodom na izmenjavo smo izvedli manjši Teambuilding ekipe v Ljubljani. Ekipa je bila med seboj povezana in opremljena z znanjem in vsemi informacijami potrebnimi za izmenjavo in tako smo se 24. februarja pogumno odpravili na pot.
Dan 1, petek, 24.2., pišeta Erik in Mateja
Erik piše:
Naše dolgo popotovanje se je začelo že v četrtek zvečer, kjer nas je v Ljubljani pobral mini avtobus in nas odpeljal na letališče na Dunaj. Tam nas je čakalo letalo, na katerega sem stopil prvič in je kar dogodivščina. Najbolj zanimiv je vzlet in pristanek, saj se počutiš kot na vlakcu smrti. Med letom pa na žalost ni bilo dobrega razgleda zaradi oblakov. Po pristanku smo se odpravili z vlakom do Helsinkov, kjer smo si ogledali mesto in se malo okrepčali v restavraciji Zetor. Ob treh popoldne smo se odpravili z vlakom na 3 urno vožnjo do Jyväskyle, kjer nas je že nestrpno čakala finska skupina in nas s svojimi vozili odpeljala v Kiponniemi, kjer bomo prebivali ta teden. Tisti večer smo se spoznavali in si naredili zasluženo večerjo, ter se udobno namestili.
Mateja piše:
Naša pot se je začela v Ljubljani, kjer smo se vsi skupaj zbrali pred odhodom. Ekipa 12 podeželanov smo krenili na pot iz Ljubljane proti Dunaju na letališče. Pot na avtobusu nam je minila dokaj hitro, saj smo ob dolgem dnevu kar zaspali. V zgodnjih jutranjih urah, ko se je začelo daniti, smo se vkrcali na letalo. Na nebu, med letom, smo občudovali prekrasni sončni vzhod. Med oblaki smo leteli skoraj da tri ure. Finska se nahaja vzhodneje od nas, zato smo se malo čudili svojiuri na telefonu, ki je preskočila za uro naprej. Ko se je letalo začelo spuščati, smo zagledali belo pokrajino, ko smo stopili iz letala pa tudi precej hladno. Pristali smo v glavnem mestu Finske, Helsinkih. Tu smo imeli nekaj ur prosto, nato nas je čakala pot z vlakom. Pa da ne boste mislili, da je pot samo užitek; po plundri, snegu, mrazu in kamenčkih od posipanja smo rinili naše kovčke po Helsinkih. Dopoldne smo porabili za naš potep po mestu, kavici in rogljičkih. za kosilo smo našli gostišče imenovano Zetor in seveda smo se tam počutili čisto domače. No morda nas je begal jedilni list v finščini, ampak lačni pa nismo bili, kljub temu, da je bil to krožnik presenečenja. 🙂 Naš cilj je bil mesto Jyväskylä, ki je od Helsinkov oddaljena 3 ure vožnje z vlakom. Malo utrujeni smo zrli skozi neskončno belo pokrajino, belo od snega ter nešteto dreves bele breze, pa tudi smreke se najdejo v velikem številu. Skoraj nikjer nobene hiške, morda vsakih nekaj kilometrov. Finska je po površini kar velika država, a vendar prebivalcev ima samo 5 milijonov; kar je 17 prebivalca na kvadratni kilometer. Do naše destinacije je bilo vmes samo eno večje mesto; Tempere. Ko smo prispeli v Jyväskylo, so nas mladi iz organizacije 4H že nestrpno pričakovali, da nas odpeljejo v kočo. Nenavadno je bilo opazovati toliko snega, po mestih so bili ogromni kupi, po cesti je bilo vse zasneženo. Pozimi so temperature podnevi in ponoči pod ničlo, zato se sneg tu ne stopi. Posledično so ceste zasnežene in zaledenele, ampak to za čuda ne ovira in ne upočasni prometa. 🙂 Po celem dnevu prevozov smo končno prišli na našo destinacijo. Čudovite rdečkaste koče, z udobnim kavčem in prijetnim vonjem, ki je prihajal iz kuhinje. Večer je minil ob spoznavanju naših novih prijateljev iz Finske ter kramljanju ob odličnih tortiljah.
Dan 2, sobota, 25.2., pišeta Tom in Tina
V soboto dopoldne, po zajtrku in druženju, smo se dobili v skupnih prostorih kampa, kjer so nam gostitelji predstavili tedenski program in pravila obnašanja.
Da smo se lažje povezali in spoznali, smo se igrali finske olimpijske igre. Te so sestavljale igre, kot so Volk in vaščani, molkky, fireball in metanje škornja.
Po igrah in uvodnih navodilih smo preživeli sproščen večer, ko smo skupaj s Finci igrali snežni nogomet. Nekateri so ta večer prvič poskusili finsko savno, večer pa smo zaključili z ogledom Finskega izbora za pesem Evrovizije in pri tem spoznali popularne glasbene izvajalce iz dežele tisočerih jezer.
Naše finsko doživetje se je začelo zelo vzpodbudno, tako da nismo dvomili, da bodo prihodnji dnevi kaj drugačni.
Dan 3, nedelja, 26.2., pišeta Silva in Klara
Znova smo se prebudili v zelo sončno jutro, pa vendar mrzlo, celo najhladnejše. Pripravili smo si zajtrk in spili kavico na sončku. Za tem je sledila ena izmed zanimivejših delavnic, pri kateri smo ustvarjali elektrarne (hidro, vetrno in sončno). Silva pravi, da so se v njeni skupini zeloooooo namatrali z delanjem vetrnice, ampak zelo zabavali, saj so s skupnimi močmi ustvarili nekaj tako posebnega (vetrnica se je dejansko vrtela). Pogovarjali smo se o tem, kaj obnovljive energije so, kaj pomenijo za nas ter imeli zabaven kviz.
Ker smo ob delu elektraren porabili vso svojo energijo smo komaj čakali kosilo, ki je bilo odlično, a brez korenčka ni šlo.
Nabrali smo si novih moči in se odpravili ribarit. O tem kako uspešni smo bili raje nebi, je pa bila posebna izkušnja. Pa pazi to: punce smo si same zvrtale luknjo v 50cm debel led! Ribarili smo do sončnega zahoda, ki je bil tako lep in takooo dolg.
Dan je počasi prišel k kraju, mi pa vsi utrujeni popadali na kavč, si prižgali film in določeni tudi zaspali (Toni).
Dneva še vedno ni bilo konec. Sledila je peka klobasic in marshmellovsov na tabornem ognju. Uživali smo!
Napočil je čas za savnanje in spanje. Kar na enkrat pa nekdo odpre vrata in zakriči: DRUŽBA, ČE ŽELITE VIDETI SEVERNI SIJ, PRIDITE VN!!
Kaos, leteče jakne, kape, čevlji, leteči mi.
Glavne besede naslednjih 2 ur so bile: Vaaaav, omojbog, noro, lej tam je tut zeleno…
Doživeli smo ga. Doživeli severni sij na Finskem. In ob 2ih šli srečni spat.
Dan 4, ponedeljek, 27.2., piše Saša
Fantje smo dan začeli zgodaj zjutraj, saj smo po včerajšnjem neuspešnem ribolovu, želeli končno ujeti kakšno ribo v zaledenelem jezeru. Sreča nam zopet ni bila naklonjena in smo v tople koče odšli praznih rok. Dan smo nadaljevali z odhodom v mesto Jyväskylä, kjer smo sprva spoznali neprofitno organizacijo JAPA, ki skrbi za reciklažo odpadkov. V njihovih pisarnah smo poslušali zanimivo predstavitev, ob koncu druženja pa smo se še sami preizkusili v pravilni reciklaži odpadkov. Mislim, da nam pravilno recikliranje gre od rok. Izvedeli smo, da ima Finska kar 8 različnih zabojnikov za odpadke. Želja vseh nas je, da jim bomo v prihodnosti na tem področju sledili tudi v Sloveniji. Po končanem srečanju je sledil obisk mladinskega centra Veturitallit, kjer lahko mladi preživljajo svoj prosti čas ob zabavnih igrah. Preizkusili smo se v igranju biljarda, namiznega tenisa ter namiznega nogometa. Kdor je želel, si je lahko ustvaril unikatno broško. Mladinski center ponuja mladim brezplačno zabavo, saj je dejavnost te organizacije financirana s strani države. Po okusnem kosilu smo se napotili k pristanišču mesta, kjer smo lahko drsali po zaledenelem jezeru. Tisti, ki niso bili kos mrazu, pa so se v centru mesta pogreli ob skodelici tople kave. Napočil je čas za prihod v naše domove, kjer nas je pričakala topla pica. Večer se ni mogel bolje začeti kot pa s ponovnim pojavom severnega sija. Navdušenje je bilo nepopisno in tako je za nami bil še en nepozaben dan.
Dan 5, torek, 28.2., pišeta Jakob in Mateja
Jakob piše:
Dan smo začeli s predstavitvijo organizacije 4H. V predstavitvi smo izvedeli, da se v organizacijo vključujejo že zelo mladi člani. Delovanje v organizaciji se za mlade lahko prične že med 6 in 12 letom, kar je tudi prva faza delovanja v organizaciji. Izredno zanimiv podatek, ki smo ga pridobili je, da imajo mladi stari med 13 in 28 let možnost pretvoriti svoje ideje v podjetje, katerega pričnejo razvijati in na ta način zaslužiti od 50 € pa tja vse do 8000 € na leto. Organizacija 4H organizira tudi delavnice, kjer mlade 15. letnike uvajajo v to, kako pridobiti službo ali poletno delo, kar pa je le še en od načinov, s katerim mlade razvijajo v odgovorno odraslo osebo.
V drugem delu delavnic smo se lotili dela po skupinah. Naša naloga je bila izdelati predstavitveni video na različne tematike (podnebne spremembe, neeneakopravnost, obnovljivi viri, trajnostni razvoj podjetij in pa poišči svojo naravo).
Vneto smo se lotili dela in ideje so se kar vrstile. Nekateri so se hitro lotili snemanja drugi pa so še urejali svoje ideje in načrtovali nadaljnje delo. Po preteklem času smo se zbrali in si skupaj ogledali nastale izdelke. Zanimivo je bilo videti, koliko različnih in unikatnih posnetkov lahko nastane v tako kratkem času. Videlo pa se je, da so se vsi prisotni potrudili in prispevali svoj delež k nastanku posnetka.
Tisti najbolj pogumni pa so zvečer preizkusili še savno in kopanje v jezeru.
Mateja piše:
Zjutraj, ko sem odprla oči, sem vedela, da nas čaka zopet en prav poseben dan. Še vsi navdušeni od čudovitega severnega sija, ki smo ga videli prejšnjo noč smo, zaštartali dan. Zjutraj smo vstali ter si kot vsak dan pripravili zajtrk. Jutra so tu tako prijetna, saj lahko skozi okno občudujemo panoramo; sonce, ki sije skozi krošnje smrek in v daljavi zaledenelo jezero. Po zajtrku smo začeli z delavnicami. Najprej smo izpolnili dnevnik. Notri si zapišemo vso dogajanje in zanimivosti, ki jih doživimo skozi dan; tako nam bodo ostali zapisi in spomini še bolj živi na našo izkušnjo. Nato je sledila predstavitev 4H organizacije, naše gostiteljice. 4H je mladinska, neprofitna, nevladna in politična organizacija. 4H predstavljajo Head, Hand, Heart, Health. Head – glava, predstavlja pomen nenehnega razvoja in stremljenju k pravičnosti in poštenosti. Hand – roke, se nanašajo na veščine ter na podjetniško ter aktivno miselnost. Heart – srce, simbolizira spoštovanje, in skrb za druge ljudi, ter razgledanost in pripravljenost. Health – zdravje, predstavlja telesno in duševno počutje, za katerega si člani prizadevajo v vsakdanjem življenju. Nato smo dobili prav posebno nalogo. Razdelili smo se v skupine po 4 udeležence ter si izbrali eno izmed predlaganih tematik na katero smo potem posneli predstavitveni video. Izbrali smo temo ”Najdi naravo” in staknili skupaj glave. Celo popoldne smo tekli okoli koče ter snemali različne kadre. Idej nam ni zmanjkalo, saj je narava na Finskem izredno lepa. Dodali smo tudi fotografije naše prelepe Slovenije ter prikazali možnosti aktivnosti v naravi. Seveda smo se dotaknili tudi prednosti, zakaj sploh biti aktiven v naravi, saj to resnično pripomore k našemu telesnemu in duševnemu zdravju. Na kratkem videu je bilo vse od ribolova, smučanja, kampiranja, sprehodov, pohodov, plezanja, plavanja, nabiranja zelišč, druženja s prijatelji … Zvečer smo si ogledali posnetke vseh skupin. Neverjetno je bilo gledati, kako kreativni smo lahko v tako kratkem času. Pozno zvečer pa nas je čakala še ena tradicionalna finska preizkušnja. Samo za nas so zakurili pravo finsko savno. Originalno je finska savna kurjena z drvmi, čeprav v stanovanjih večkrat uporabljajo električno, ker je lažja za uporabo. Savna je bila zelo velika, zato smo skoraj vsi hkrati lahko šli vanjo. Po nekje 15 minutah savnanja pa nas je pričakal prav poseben preizkus. Najbolj pogumni (ali nori) smo stekli direktno v zaledenelo jezero. Blizu savne je bil predel jezera, kjer ni bilo ledu in so bile stopničke vanj. Drugače je celotno jezero zamrznjeno in led je debel nekje dobre pol metra. Po stopnicah sem se spustila v vodo in od mraza skoraj izgubila dih. Ampak v jezeru sem bila samo minutko in potem hitro na toplo v savno. Seveda smo to še ponovili. 🙂 Resnično ti to poživi telo in pospeši cirkulacijo. To noč ni bilo težko zaspati. 🙂
Dan 6, sreda, 1.3., pišeta Toni in Erik
Toni piše:
V sredo smo se zgodaj zjutraj odpravili v tovarno Panda, kjer izdelujejo raznovrstne okuse slaščic in kupili nekaj sladkega za domov. Po sladkem obisku smo se odpravili na kmetijo, kjer iz biomase proizvajajo gorivo. Ustanovili so jo leta 1997. Lastnik je imel prvi avto na bio pogon na Finskem. Nato je sledil zelo zanimiv ogled tamkajšnjega muzeja. Pred kosilom smo naredili hitri postanek v paper shop in nato je sledil najsrečnejši del dneva – kosilo. Po odličnem kosilu smo imeli nekaj prostega časa in obiskali center mesta ter poskusili finsko pivo. Nato smo odšli na večerjo k finski družini, kjer smo sami pripravili večerjo in se imeli lepo. Pogovarjali smo se malo o življenju na finskem, delu in o podobnih zadevah. Večer smo izkoristili za druženje in degustacijo lokalnih pijac.
Erik piše:
Zjutraj smo zgodaj vstali, saj nas je čakal kar zanimiv dan. Najprej smo z avtobusom odšli do tovarne čokolade Panda, kjer smo si kupili njihove sladke izdelke. Nato smo se podali na kmetijo, kjer proizvajajo bioplin. Tam smo izvedeli celoten postopek izdelave, od zbirnega mesta, uplinjanja, separacije, čiščenja in shranjevanja bioplina. Kmetija obstaja že 300 let in obdeluje 100 ha površin, ki jih tudi uporabljajo za bioplin. Kot surovino uporabljajo ostanke hrane iz bližnjih hotelov in restavracij. So prvi, ki so imeli avto na LPG in imajo tudi traktor na plin. Letno proizvedejo 1 GWh energije. Najbolj sem občudoval traktorje Valtra in si jih ogledal od zunaj in od znotraj. Za tem smo odšli v trgovino rabljenih stvari, kjer smo videlo zelo veliko raznolikih in zanimiv stvari in si tudi kaj kupili. Naslednja postaja je bil muzej naravoslovja, ki spada skupaj s tamkajšnjo univerzo. Ob vodenem ogledu smo opazovali živalske vrste na Finskem. Po ogledu smo se sprehodili po mestu in obiskali lokalne trgovine ter se okrepčali s slastnim kosilom. Po tem smo imeli prosto, za raziskovanje mesta Jyväskylä. Nato smo v dveh skupinah obiskali Finske družine, kjer smo se ob dobri tradicionalni hrani in pijači podružili z domačini. Ura je hitro tekla proti noči in morali smo se posloviti ter oditi nazaj v našo toplo začasno prebivališče.
Dan 7, četrtek, 2.3., pišeta Eva in Saša
Zjutraj je slovenska ekipa imela hiter sestanek glede predstavitve našega društva in Slovenije. Finski ekipi smo predstavili nekaj osnovnih dejstev ZSPMja in nekaj zanimivih izkušenj z naše strani. Sledil je kviz o Sloveniji, nad katerim so bili Finci zelo navdušeni, saj so tekmovali za slastne piškote. Saša je z izkušnjami iz dela v TIC Ljubljana, kar najbolje poskušal navdušiti publiko nad lepotami naše države. Po reakcijah sodeč mislimo, da nam je uspelo. V petek si že želijo odpotovati skupaj z nami v toplejše kraje. Sledila je priprava slastnega tradicionalnega slovenskega kosila. Pripravili smo kar nekaj dobrot, kot so: ajdovi žganci, polenta, belokranjsko cvrtje, ocvirki in jajca. Seveda pa iz jedilnika niso izostale naše domače salame. Fun fact: šokiralo jih je dejstvo, da sir režemo na majhne kocke. Po obilnem kosilu so naše bistre glave začele s planiranjem prihodnjih mladinskih izmenjav. Razdelili smo se v skupine in zavihali rokave. Nanizali smo kar nekaj zanimivih idej, za katere menimo, da so navdušile naše finske kolege. Zadnji večer v finski idilični vasici je bila prirejena poslovilna zabava, na kateri smo prepevali ter tudi zaplesali nekaj naših slovenskih plesov. Finci so nam priredili pokušino njihovih prigrizkov, oni pa so poskusili Frutabele in Gorenjko. Večer je minil v prijetnem vzdušju in podajanju obljub, da se kmalu zopet srečamo.
Dan 8, petek, 3.3., piše Jakob
Danes je napočil dan slovesa. Zjutraj smo pospravili kočo, kjer smo preživeli teden in spakirali še zadnje stvari pred odhodom. Z avtomobili so nas peljali do železniške postaje, kjer smo se poslovili od naših novih prijateljev iz Finske. Slovo ni bilo enostavno, kajti zelo smo se povezali v skupaj preživetem tednu.
Pot do letališča smo nadaljevali z vlakom.
Na letališču smo opravili pregled prtljage in bili pripravljeni na vzlet, a smo morali zaradi zamude letala še malo počakati.
Na našo srečo se let ni premaknil za veliko časa in dokaj kmalu smo bili v zraku na poti v Benetke. Ob pristanku je na nas že čakal avtobus, s katerim smo se odpravili na zadnji del poti proti Ljubljani.
V Ljubljani pa je sledilo še zadnje slovo, ki pa je bilo malenkost lažje, kajti povsem sem prepričan, da se bomo že kmalu spet srečali.
Povzetek misli, piše Janja
Teden dni kasneje smo se domov vrnili polni novih izkušenj, energije in čudovitih vtisov. Stkali smo nova prijateljstva in spoznali, kako ljudje živijo na Finskem. Slike osupljive narave se mi še zdaj vrtijo pred očmi in na smeh mi gre, ko pomislim, kako smo se imeli lepo. Biti del take izmenjave je nekaj neprecenljivega.
Ena velika zahvala gre slovenski ekipi, za vse njihovo sodelovanje, pomoč in ideje s katerimi so prispevali k oblikovanju te čudovite izkušnje. Prav tako pa ne bi vse potekalo tako gladko brez izjemne organizacije na Finski strani, kjer so poskrbeli za vsak detajl, predvsem pa, da nam je bilo kljub mrazu toplo in da so bili naši želodčki napolnjeni. Pridno že planiramo nadaljnje izmenjave in z nasmehom na obrazu obujamo spomine. Finska, imaš del našega srca!
Tudi tebe mika odkrivanje tujine ter spletanje mreže prijateljstev po celem svetu? Pridruži se nam in s podeželsko mladino odkrij svet. Veseli te bomo! Za več informacij se obrni na Janjo (janja.bohte@zspm.si) ali Julijo (julija.kordez@zspm.si).
