Blejski strateški forum (BSF) je v zadnjih dvajsetih letih postal osrednji mednarodni politični dogodek v Sloveniji, ki povezuje širši spekter sektorjev. Voditelje držav, evropske in mednarodne institucije, strokovnjake, gospodarstvenike ter predstavnike civilne družbe – tudi Podeželska mladina. Namen foruma je ustvariti prostor za dialog o globalnih izzivih. Na tokratnem so bili najbolj izpostavljeni varnostne in geopolitične napetosti ter podnebna krize in prihodnost demokracije.
Svojo težo dogodek nosi prav zaradi sposobnosti, da v (mirnem) okolju Bleda omogoči soočanje različnih pogledov in iskanje rešitev. Takih, ki vplivajo na evropsko in svetovno politiko. Za mlade (tudi za nas iz Podeželske mladine) je udeležba na takih dogodkih pomembna. Ponuja namreč priložnost vstopiti v prostor razprav, začutiti trende in razmišljanja prihodnosti ter se srečati z ljudmi, ki ta prostor soustvarjajo.
Program 20. Blejskega strateškega foruma
Na letošnjem jubilejnem 20. forumu je generalna sekretarka ZSPM, Andreja Grobiša, obiskala različne dele programa. Ta se je začel po uvodnem zbiranju s slavnostno otvoritvijo (s prenosom v živo iz Festivalne dvorane Bled). Zbrane so nagovorili generalni sekretar foruma Peter Grk, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, predsednica države dr. Nataša Pirc Musar (povabila na njen predsedničin forum smo vedno veseli) ter predsednik Evropskega sveta António Costa. Program se je nadaljeval s panelom Bled Pledge: A Dream or Reality?. V njem so o prihodnosti evropskega povezovanja razpravljali predsedniki vlad Slovenije, Hrvaške, Albanije in Črne gore: Robert Golob, Andrej Plenković, Edi Rama in Milojko Spajić ter evropska komisarka za širitev Marta Kos. V ospredju so bili vprašanje zaupanja v evropske institucije, pomen skupnega odziva na geopolitične pritiske ter dilema, kako evropske vrednote ohraniti v praksi.
Sledil je osebni pogovor s Kajo Kallas, podpredsednico Evropske komisije in visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki ga je vodil Ali Aslan (novinar in voditelj). Andreja se je udeležila tudi razprave mladihReady to Fight for Democracy?. Na njej so sodelovali direktor za demokracijo na Svetu Evrope Matjaž Gruden, državni minister na Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve v Nemčiji Florian Hahn ter Géraldine Schwarz, nemško-francoska novinarka, pisateljica in dokumentaristka.
Zvečer je sledil sprejem, namenjen mreženju. Drugi dan je sledila še razprava European Tourism: Between Values and Competitiveness. Na njej sta spregovorila Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport RS ter Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije. Na panelu pa so razpravljali Eduardo Santander, izvršni direktor Evropske potovalne komisije, Jana Apih, izvršna direktorica Green Destinations Foundation, Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja Porsche Slovenija, Matevž Frangež, državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport RS, Astrid Steharnig-Staudinger, izvršna direktorica Austria Tourism, pogovor pa je moderiral Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Mladi in demokracija – pogled znotraj generacije
Med razpravo Ready to Fight for Democracy je bilo jasno čutiti, da mladi k demokraciji pogosto pristopamo drugače kot generacije pred nami. Govorci so opozorili na tveganje, da mladi demokracijo razumemo bolj kot okvir pravic in svoboščin, manj pa kot vrednoto, ki zahteva aktivno obrambo in včasih tudi žrtvovanje. Kje je razlika med bojem za dom, družino, domovino in bojem za demokracijo? Ali sploh dojemamo, da brez demokracije vse drugo hitro izgubi smisel?
Med razpravo z udeleženci je bilo moč razbrati, da današnja oblika demokracije ni taka, kot bi si jo mladi želeli. Ta (subtilna) napetost med željo po miru in pasivnostjo na eni strani ter potrebo po aktivnem državljanstvu na drugi je bila eden ključnih izzivov, ki ga je odprl panel.
Protislovje naše generacije se mogoče skriva ravno v tem: hitro znamo zahtevati pravice manjšin, žensk in posameznika, a smo počasnejši, ko gre za prevzemanje odgovornosti. Še počasneje, ko gre za konkretna dejanja, ki te pravice ščitijo. Mladi včasih lahkomiselno mislimo, da je demokracija nekaj samoumevnega. Nekaj, kar obstaja, ker imamo to zapisano v ustavi ali ker smo del Evropske unije. Toda ob tem hitro pozabimo, da demokracija ni zgolj procedura volitev in svoboda govora, temveč način življenja skupnosti, ki zahteva stalno zavest. Zavest, da jo (demokracijo) lahko izgubimo. Ravno, če ravnotežja med zahtevanjem pravic in prevzemanjem odgovornosti ne bomo našli, nam grozi, da bomo postali prva generacija, ki bo demokracijo izgubila. In to ne zaradi zunanjega sovražnika, temveč zaradi lastne brezbrižnosti.
Demokracija se namreč ne gradi samo v parlamentu, temveč v vsakdanjem življenju in dejanjih. Ko mladi prevzemamo odgovornost v društvih, organizacijah, kot prostovoljci, v krajevnih skupnostih in lokalnih politikah, na kmetijah, službah, župnijah in pastorali.
Dragoceni (v)pogledi s sladko-kislim priokusom
Forum je ponudil številne dragocene uvide, vendar tudi trenutke, ki so pustili grenak priokus. Posebej je izstopalo samohvalno poudarjanje predsednika Evropskega Sveta Evrope Antónia Coste, da je trgovinski sporazum Mercosur eden večjih dosežkov na področju trajnosti in mednarodnega povezovanja. Pri Zvezi slovenske podeželske mladine tega ne moremo podpreti, saj sporazum prinaša (predvsem za male in srednje kmetije) več groženj kot koristi.
Sporazum med EU in državami Mercosurja naj bi sicer okrepil gospodarske vezi, a razkriva izrazito neuravnoteženost, zlasti v kmetijstvu. Za slovenske kmete bi pomenil pritisk poceni uvoza mesa, sladkorja in perutnine iz držav, kjer veljajo bistveno nižji okoljski in proizvodni standardi in z našimi niso primerljivi. Posledica bi bila znižanje cen, ogroženi prihodki malih in družinskih kmetij ter oslabljena konkurenčnost tistih, ki vsak dan vlagajo trud, čas in znanje v pridelavo kakovostne hrane. Sporazum hkrati spodbuja krčenje amazonskih gozdov, povečuje emisije toplogrednih plinov in ogroža varnost hrane zaradi manj strogih uvoznih nadzorov. Dodatno tudi poglabljajo zmedenost potrošnika okoli integritete sistema označevanja porekla in zaupanje v prehransko varnost in integriteto sistema označevanja porekla.
Turizem, trajnost in podeželje
Panel European Tourism: Between Values and Competitivenessje prinesel veliko koristnih vpogledov. Predstavljeni so bili trendi manj obleganih destinacij in potovanj izven glavne sezone (t. i. off season), saj turisti med svojimi izleti in počitnikovanjem (zanimivo) ne želijo srečati drugih turistov. Želijo si bolj pristnih doživetij, kjer se lahko lažje povežejo z lokalnim prebivalstvom, znamenitostmi in naravnimi lepotami. Kot primer takega doživetja je bila izpostavljena ravno (trenutno aktualna) trgatev pri vinogradnikih. Govorci so izpostavili štiri glavne »how« prihodnost turizma:
trajnost in odgovorni turizem,
tehnološke inovacije s pomočjo podatkov in umetne inteligence,
osebna prilagoditev doživetij ter
poudarek na človeški dimenziji potovanj.
Omenili so tudi generacijske spremembe: baby boom generacija potuje manj, mladi sedaj pa pogosto nimajo niti dostopa do stanovanj (bivanjska problematika) niti stabilne zaposlitve, zato se turizem mora vprašati, kakšno širšo dodano vrednost lahko prinese destinacijam. Posebej zanimiv je bil primer Avstrije, kjer so prepovedali rabo besede »rekord« pri poročanju o številu obiskovalcev, saj množičnost ni več merilo uspeha. Namesto tega v ospredje postavljajo kakovost same izkušnje.
Kljub vsemu pa so najpogosteje med panelom odmevale besede »zeleno«, »trajnostno« in »podeželje«, beseda »kmetje« pa se je tako med govorci kot tudi med udeleženci pojavila le enkrat.
Govorci so radi poudarjali pomen »lokalnih prebivalcev«, a ostaja vprašanje: kdo je lokalna skupnost, če ne tudi (in prav) kmetje, ki s pridelavo hrane omogočamo, da »lokalnost« sploh obstaja? Pričakovali bi več priznanja vlogi (mladih) kmetov kot nosilcev razvoja in prihodnosti (slovenskega in evropskega) podeželja. Podeželje je sicer širok (in vsekakor pomemben) pojem, a njegovo jedro predstavljajo kmetje. Prav kmetijstvo omogoča, da pokrajina ostaja obdelana, da vasi ostanejo žive, da je hrana dostopna in varna, ter da turizem sploh lahko gradi svojo identiteto na avtentičnosti, kulturni krajini in kulinariki. Brez kmetov bi podeželje hitro izgubilo svojo vsebino, turizem pa bi postal le prazna kulisa.
Kljub vsemu pa ostaja glavno sporočilo hvaležnost
Na forumu smo bili prisotni zahvaljujoč Mladinskemu svetu Slovenije, ki je s svojim prizadevanjem omogočil sodelovanje tudi nam pri Podeželski mladini. Njihova ekipa in predstavniki drugih organizacij članic MSS so bili prijetna družba, ustvarili pa so občutek povezanosti, kar je udeležbo naredilo še lepšo. Blejski strateški forum – se vidimo tudi naslednje leto?
