Šempeter v Savinjski dolini

Pri Zvezi slovenske podeželske mladine smo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uspešno organizirali že deveto Srečanje mladih prevzemnikov. Enodnevni dogodek je ponovno združil mlade prevzemnike in bil  platforma za povezovanje, izmenjavo idej, medsebojno podporo in spodbudo med mladimi kmeti, med katerimi je velika večina prevzemnikov. Med udeleženci so bili tako čisto novi prevzemniki kot tudi tisti, ki so že dodobra izkusili izzive in priložnosti kmetovanja.

Dogodek je bil zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo preko 150 mladih kmetov in predstavnikov kmetijskega sektorja iz vse Slovenije. Dogodek je potekal v prostorih podjetja SIP, ki že vrsto let podpira razvoj slovenskega kmetijstva in mladih kmetov.

Skozi srečanje nas je popeljala Ajda Podlesnik, podpredsednica ZSPM, ki se je uvodoma spraševala: »Je naše delo dovolj cenjeno? Bomo sploh zmogli preživeti? Bomo dobili priložnost, da kmetujemo s spoštovanjem do narave in s poštenim zaslužkom. Kaj pa mi – smo ponosni kmetje in kmetice? Želja sama namreč ni dovolj. Mladi smo vedno znova postavljeni pred različne ovire. Duši nas birokracija, dragi vhodni stroški, negotovi trg in pomanjkanje posluha za naše potrebe. In ob tem se zagotovo vsi sprašujemo, kakšno ceno plačujemo za ta ponos, za ponos, da smo kmetje.«

Mag. Uroš Korže, predsednik uprave podjetja SIP, se je med svojim pozdravom zahvalil, da se srečanje odvija ravno v prostorih njihovega podjetja. Povedal je: »Mislim, da še nikoli ni bilo take generacije, ki bi bila tako obveščena, tako strastna, tako povezana, kot je vaša generacija, vas mladih kmetov. Tu vidim tudi priložnost za izboljšavo, za rast našega gospodarstva, naše skupne industrije, našega kmetijstva, ki seveda ima težave. Težave s konkurenčnostjo, težave s perspektivo. Mislim, da imamo tudi ideje, da imamo rešitve, da bomo v prihodnje lahko, seveda s to strastjo in voljo, prišli do boljših rezultatov kot jih imamo danes.«

Za pozdravom je mlade v imenu Zveze slovenske podeželske mladine nagovoril podpredsednik ZSPM, Martin Žbogar, ki je izpostavil: »Mi smo tukaj in mi smo prihodnost. Prav zato je ključno, da se naš glas sliši. A kako to, da brez mladih ni prihodnosti, preseči, da ne ostane zgolj leporečenje? Ko pride čas odločanja, smo pogosto le statistična številka, naš glas pa ne vpliva na dejanske rešitve. Kako naj torej verjamemo, da imamo prihodnost v svojih rokah?« Poudaril je vprašljivost novih zakonodajnih predlogov, ki jih ministrstvo predstavlja kot olajšave za mlade kmete, v resnici pa prinašajo nejasna merila, več birokracije in omejitve pri prodaji in zakolu na domu. Kmetje imajo vedno manj vpliva na uporabo zemljišč, hkrati pa niso vključeni v ključne odločitve, čeprav se od njih pričakuje sodelovanje. Zamude pri izplačilih postajajo nevzdržne, financiranje kmetijskih društev pa se zmanjšuje, kar ogroža možnosti za izražanje glasu mladih kmetov v prihodnosti. Zaključil je z zahvalo mladim kmetom, ki vztrajajo, in dokončal misel z: »Kmetijstvo ni zgolj veliko dela, temveč je tudi veliko poslanstvo. Je skrb za prihodnost, je ohranjanje slovenske identitete, mi pa bomo tisti, ki bomo to prihodnost soustvarjali. Naj bo naše delo cenjeno – predvsem pa uspešno.«

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, dr. Jože Podgoršek je med drugim povedal: »Na vas stoji prihodnost slovenskega kmetijstva. Mladi kmetje in kmetice ste, kot smo že slišali, vse bolj izobraženi, vse bolj načitani, tehnološko naprednejši in zato ste tudi zahtevnejši. In je prav tako, da zahtevate od sebe, od nas, od naših sogovornikov tisto, kar mislite, da vam pripada, kaj mislite, da bo pomagalo vam v prihodnosti za vaše kmetovanje. Temu delu sledimo tudi mi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer se zavzemamo praktično za iste cilje. Za cilje, kako omogočiti slovenskemu kmetu umno kmetovanje in predvsem kmetovanje, ki bo na koncu rezultiralo tudi pravi finančni izplen.«

Srečanja mladih prevzemnikov se je udeležila tudi ministrica ga. Mateja Čalušić, ki se je uvodoma navezala na pomen mladih prevzemnikov v kmetijstvu ter izpostavila njihov ključen prispevek k prihodnosti hrane, krajine in skupnosti. Poudarila je, da odločitev za kmetovanje ni preprosta, saj zahteva predanost, znanje in pogum. Ministrica je tudi opozorila na pomen nadaljnjega povezovanja mladih kmetov in iskanja skupnih rešitev za boljše pogoje kmetovanja v Sloveniji, ob tem pa izpostavila pomembnost zakonodajnih sprememb, ki bodo mladim kmetom omogočile lažji dostop do financiranja, zemljišč in svetovanja. Med drugim je povedala: »Ti predlogi zakonov niso revolucija, niti preobrat v kmetijstvu, so pa nujno potrebni, da se jih pregleda in prečisti na določenih točkah. Ključna področja, ki smo si jih želeli umestiti v zakon, so bila na eni strani morda spregledana, saj smo slišali kritike, da vsebina predlogov še ni dodelana. Verjamem, da je z vsem delom, pogovori, delovnimi skupinami in skozi javno obravnavo, ki je resnično odprta, morda pristop nekoliko drugačen kot do sedaj. Je pa ravno to priložnost na terenu pri vas, ki imate organizirano mrežo, da se vsebine vključi v zakonodajo.«

Pogled skozi oči mladega kmeta Denisa Pluta in njegove partnerke Veronike je bil v nadaljevanju dogajanja predstavitev zgodbe o partnerstvu v zasebnem in poslovnem življenju. Denis in Veronika sta oba mlada prevzemnika, vsak na svoji kmetiji, in sta skupaj spregovorila o izzivih, priložnostih in prihodnosti slovenskega kmetijstva. Delila sta osebne izkušnje, ki so nastale ob prevzemanju kmetij. Tako Denis kot Veronika sta izpostavila, da se pri prevzemnikih pogosto pojavijo dileme glede velikosti kmetije, saj se lahko pojavi težava bodisi z premajhno bodisi s preveliko kmetijo, kar vpliva na uspešnost in optimizacijo kmetijskega poslovanja. Sodelovanje, ki sta ga obdržala tudi v poslovnem svetu, je ključno za njun uspeh, kljub vsem izzivom. Denis je izpostavil tudi težave slovenskih kmetov s pomanjkanjem socialne varnosti in potrebo po spremembah v zakonodaji. »Kmetje nimamo socialne varnosti, in tudi ko se zgodi nekaj nepričakovanega, kot je bolezen, nimamo varnosti, kot jo imajo drugi poklici,« je poudaril Denis, ki je delil osebno izkušnjo o svoji bolezni, ki ga je pred leti doletela. Veronika, ki vodi konjerejsko kmetijo in se preusmerja v govedorejo, pa je poudarila pomen dopolnilnih dejavnosti za preživetje kmetije. »Turizem je tisti dejavnik, ki omogoča, da naša kmetija preživi. Brez njega bi bilo zelo težko,« je dejala.

Kot predstavnik iz gospodarstva je spregovoril Iztok Podkrižnik iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki je v svojem nagovoru mladim prevzemnikom poudaril pomen delovnih navad, vztrajnosti in povezovanja za uspeh kmetij in celotne družbe. Pohvalil je mlade kmete in prevzemnike kmetij ter opozoril na izzive, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo, kot sta pomanjkanje samooskrbe in potreba po boljšem povezovanju znotraj sektorjev, vključno z investicijami v zadruge, saj lahko le skozi povezovanje in skupne investicije kmetje povečajo svojo konkurenčnost na trgu.

Svoje izkušnje z raziskovanjem ameriškega kmetijstva v Iowi je dr. Duška Knežević Hočevar, antropologinja in raziskovalka na ZRC SAZU, poskušala povezati s slovenskimi razmerami. Med predavanjem je izpostavila, da je povezovanje in mreženje ključnega pomena za uspeh v kmetijstvu. Opozorila je tudi na pomen prilagodljivosti in inovacij, ki so nujni za prilagoditev hitro spreminjajočim se razmeram. Poleg tega je izpostavila, kako pomembno je skrbeti za duševno zdravje kmetov, saj delo na kmetiji pogosto prinaša velik stres. V ZDA so vzpostavili posebne podpore in telefonske linije za kmete, kar bi bilo vredno uvesti tudi v Sloveniji. Dr. Knežević Hočevar je poudarila, da mladi prevzemniki ne smejo zanemariti duševne podpore, temveč morajo pravočasno prepoznati njen pomen in jo aktivno iskati.

Večer se je zaključil skupaj z moderatorjem in komikov ter predvsem kmetom po srcu – Gašperjem Bergantom, ki se je v svojem podcastu pogovarjal s predsednikom uprave NLB ter navdušenim kmetom, Blažem Brodnjakom, ter Rokom Suhodolnikom, kmetom in podjetnikom. Trojica se je osredotočila na ključne izzive slovenskega kmetijstva. Povečanje denarnega toka na kmetijah je možno z višjimi cenami pridelkov, dopolnilnimi dejavnostmi, subvencijami in predvsem z večjim povezovanjem – najprej v lokalnem okolju, nato širše. Slovenija kot celoten trg zahteva enoten pristop. Vendar pa se pogosto soočamo z birokratskimi ovirami, katerih nesmisli škodujejo kmetijstvu, saj jih oblikujejo ljudje, ki niso v stiku s prakse na terenu. Povezovanje, nabava skupne opreme, skupna promocija in kratke prodajne verige so področja, kjer Slovenija še ni izkoristila svojega potenciala.

Pogovarjali smo se tudi o dobrih praksah iz tujine, zlasti iz Avstrije, ter o pomanjkanju izkoriščanja strateško pomembnega pristanišča Luka Koper. Poudarjeno je bilo, da je strast in ljubezen do dela ključna, vendar je treba znati tudi postaviti pravi cenovni okvir in se soočiti s trgom. Pomembno je, da skupaj delamo na izboljšavah, vendar težave izhajajo tudi iz naše tradicije – pogosto težko sprejmemo uspeh drugih. Da bi dosegli spremembe, moramo začeti pri sebi in spoznati, da sodelovanje, podpora in skupna rast prinašajo uspeh za vse. Mlada generacija ima v svojih rokah prihodnost slovenskega kmetijstva, vendar le, če bomo enotni, odločeni in povezani.

Med odmorom in ob zaključku srečanja so se udeleženci lahko ob pogostitvi podjetja SIP mrežili na stojnicah s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetjem SIP, strokovnjaki NLB iz ekipe NLB Agro ter Slovenskim regionalno razvojnim skladom.

zaHVALA

Zveza slovenske podeželske mladine se še enkrat zahvaljuje vsem udeležencem, partnerjem in sponzorjem ter predani (podeželski) ekipi, ki je oblikovala program letošnjega Srečanja mladih prevzemnikov. Hvala Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri soorganizaciji dogodka. Hvala podjetju SIP za gostoljubnost in izvedbo dogodka na tako visokem nivoju. Posebna zahvala še ekipi NLB, d.d. za vso podporo in doprinos k izvedbi srečanja ter dostopnost ekipe, vključno s predsednikom uprave NLB, Blažem Brodnjakom, ki je entuziastično skupaj z Rokom Suhodolnikom in Gašperjem Bergantom zaključil dogodek. Hvala tako obema gostoma podcasta ter dr. Duški Knežević Hočevar iz ZRC SAZU in Iztoku Podkrižniku iz Kluba slovenskih podjetnikov.

Hvala še vam, mladi prevzemniki. Za udeležbo, s katero ste izkazali svojo predanost poslanstvu, ki ga nosite. Kot mladi prevzemniki imate edinstveno priložnost oblikovati in soustvarjati prihodnost slovenskega kmetijstva ter tako prispevati k razvoju našega podeželja. Predvsem pa hvala zato, ker ste s pogumom, vztrajnostjo in strastjo vir (podeželskega) navdiha za nas vse.