Novice

Zveza slovenske podeželske mladine je v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA organizirala okroglo mizo z naslovom Lokalne samooskrbne verige, na kateri so svoje poglede in razmišljanja predstavili gostje iz prakse.

 

Predstavnik mladih kmetov, ki se ukvarja s predelavo mleka Gašper Napotnik iz Topolšice vodi kmetijo, ki ima že dolgo tradicijo prireje mleka, zadnjih pet let pa le to tudi predeluje. Kar dve tretjini mleka prodajo kot surovo mleko, ostalo pa predelajo v različne izdelke, ki jih prodajo doma. Anton Kalan iz Tržiča pri Kranju pa predeluje meso. Poudari, da je za njih najbolj pomembna kvaliteta, zato ostajajo mali, delajo le štirje družinski člani, občasno pa najamejo pomoč. Ključnega pomena je zadovoljen kupec in pristnost hrane. Veseli ga, da se kljub vsakoletnemu trimesečnemu zaprtju, stranke vračajo z besedami: Čakali smo vas. To je tisto, za kar dela. Zadnja udeleženska okrogle mize je bila Nada Tompa, ki prihaja iz družinske turistične kmetije s Stare Ceste pri Ljutomeru. Glavnina reklame prehaja iz ust do ust, manjši del pa je prisoten tudi v medijih. Pove, da je v kriznih časih bistveno, da daš vse od sebe, poglavitnega pomena pa je kaj ponudiš stranki, slediti je potrebno trendom. Danes je to lažje kot nekoč, saj se izdelki lažje in hitreje pridobijo na trgu, toda logistika še vedno ni dovolj razdelana. Izpostavi, da ima severovzhodni del države rahlo slabši prizvok, kot ostali kraji, toda v Pomurju je možno začutiti majhnost in veliko širino hkrati. Lokalno pridelana sveža sezonska hrana je tisto, kar vse bolj iščejo stranke.

 

Gašper Napotnik pojasni, da vse kupce, ki jih obiščejo, zanima izvor mleka. Prav vsakemu želijo ponuditi tisti sir, ki mu bo najbolj ustrezal (okusi se močno razlikujejo glede na spol, starost…). Na prvem mestu mora biti vedno kvaliteta, ker se kupci vračajo, je to najboljši pokazatelj, da delaš v pravi smeri, pomagajo pa še lokacija kmetije in razna ocenjevanja izdelkov. Da kupci iščejo in cenijo domačo hrano potrdi podatek, da kar 80 odstotkov izdelkov prodajo doma. Tudi Nada Tompa se strinja, da so gostje vedno bolj prosvetljeni (mladi in starejši), zelo velik pomen dajejo kvaliteti, poreklu in domači hrani. Gostje želijo poskusiti regionalno hrano, jesti pa sodobno, veliko je povpraševanja po bio izdelkih. Trend zdrave prehrane je opazen pri vseh starostih, je in pije se manj, ampak dobro. Anton Kalan meni, da vse temelji na zaupanju, ki se pridobiva dolgotrajno. Glede oznak bio in eko pa je sam zelo skeptičen.. Vsi radi jedli dobro in zdravo, za to pa plačali čim manj. Doda še, da se tudi z mesom lahko zelo manipulira, toda tujina ni vedno slaba, res pa je da imajo deklaracije vedno več drobnega tiska.

 

Vsi so se strinjali, da je za prehrano posameznika zelo pomemben vpliv okolja. Prvi vzor nam da družina, kasneje pa močno vlogo igrajo mediji. Vsi bi radi jedli lokalno pridelano hrano, vendar je omejitev cena. Gašper Napotnik pove, da je promocija domače hrane sestavljena iz majhnih korakov, s katerimi pa se vseeno počasi pride do cilja. Kdor pride po hrano na kmetijo, mu cena ni najpomembnejši faktor. Potrebno je imeti pristen okus in držati stalno kakovost. V ospredje prihaja internetna prodaja, zato je potrebno biti fleksibilen, saj je možnosti veliko. Anton Kalan pa ostaja pri klasičnih načinih promoviranja, zgodbo pa gradi na individualnosti in zaupanju. Meni, da moraš, da bi prepoznal dobro, poskusiti tudi slabo.

 

Za konec so gostje strnili svoje misli v nasvetih kupcem. Gašper Napotnik je povedal, naj kupci pridejo do pri/predelovalca in poskusijo izdelke. Anton Kalan pa meni, da je vse pogojeno s časom, ki ga je vedno (pre)malo. V trgovini je na izdelkih res več nalepk, toda pri pridelovalcu več okusa in kakovosti. Doda še, naj se raje dela manj, toda dobro in kakovostno. Zadnja misel pripade Nadi Tompa, ki še enkrat izpostavi, da ob kvalitetnem delu, ni bojazni, da ne bi bilo povpraševanja. Poudari, da moramo biti ponosni na domačo slovensko hrano, saj s tem podpiramo tudi kmete.

 

Lokalna hrana, kvaliteta, okus in zaupanje so besede, ki poudarijo pomen lokalnih samooskrbnih verig, ki vse bolj prihajajo v ospredje. Da postale močne, je potrebno še veliko dela, toda ob sodelovanju vseh deležnikov v verigi, se bo zgodba o lokalni hrani gradila na stabilnih temeljih.

Doris Letina

V soboto, 25.7.2015, so v Kropi na Gorenjskem potekale poletne športne igre 2015. Organizator poletnih športnih iger 2015 je bila zveza slovenske podeželske mladine, letošnje leto pa je čast za izvedbo imelo društvo kranjske in tržiške podeželske mladine. Prijave so potekale do 20.7.2015, prijavila so se štiri društva – društvo kranjske in tržiške podeželske mladine z 11 tekmovalci, DPM Škofja Loka z 24 tekmovalci in 3 navijači, DPM Zgornjesavske doline z enim navijačom in DPM Spodnje Podravje s 6 tekmovalci. Kotizacija iger je znašala 12 eur na osebo. Društvo je poletne športne igre pripravilo po novem principu. Udeleženci športnih iger so se na začetku vsi preizkusili v veliki igri, kasneje so se lahko pomerili v turnirjih v košarki, odbojki, nogometu in balinčkanju, sledila je še igra presenečenja – vlečenje vrvi čez bazen, zvečer pa zabavno druženje in razglasitev rezultatov z Ansamblom Dor ma cajt. Velika igra se je držala teme Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in mladim skozi igro pokazala, kako lahko zgradijo svojo lastno kmetijo, s pomočjo organizacij in z ne-pomočjo naravnih katastrof. V veliki igri so bili tekmovalci razdeljeni na dve družini (KMETIJA 1 in KMETIJA 2), naloga vsake kmetije je bila zgraditi nov hlev. Za izgradnjo hleva se je morala boriti celotna kmetovalčeva družina, po dva in dva člana kmetije sta tekmovala in služila denar na različnih bazah (ZSPM, MKGP, KGZS, DBS, Semenarna Ljubljana, lokalni svetovalci), vmes pa so ju lahko doletele naravne katastrofe (suša, veter, poplava in toča), ki so članom družine pobrale polovico denarja. Zmagala je kmetija, ki je imela najbolj estetsko, uporabno kmetijo, zgrajeno iz največ opek. Strokovna žirija v sestavi Rok Damjan, Slavica Gašparič in Anita Jakuš je določila zmagovalca. Sledili so turnirji v košarki, odbojki, nogometu in balinčkanju. Za košarko so se prijavile tri ekipe (DPM Kranj Tržič 1, DPM Kranj Tržič 2 in DPM Škofja Loka). Za odbojko so se prijavile štiri ekipe (DPM Spodnje Podravje, DPM Škofja Loka 1, DPM Škofja Loka 2, DPM Škofja Loka 3). Za nogomet so se prijavile štiri ekipe (DPM Kranj Tržič 1, DPM Kranj Tržič2, DPM Škofja Loka 1, DPM Škofja Loka 2). Za balinčkanje so je prijavilo 9 ekip (DPM Škofja Loka 1, DPM Škofja Loka 2, DPM Škofja Loka 3, DPM Škofja Loka 4, DPM Škofja Loka 5, DPM Škofja Loka 6, DPM Škofja Loka 7, DPM Kranj Tržič 1, DPM Spodnje Podravje 1). Po turnirjih je sledila igra presenečenja – vlečenje vrvi čez bazen. Tekmovanje je potekalo z izločanjem poraženih skupin. Ekipa je bila sestavljena iz treh tekmovalcev. Tekmovalo je tekmovalo 7 ekip (DPM Kranj Tržič 1, DPM Kranj Tržič 2, DPM Spodnje Podravje 1, DPM Škofja Loka 1, DPM Škofja Loka 2, DPM Škofja Loka 3, DPM Škofja Loka 4).

Barbara Lombar

 

 

Tričlanska delegacija ZSPM se je v Linzu udeležila skupščine Rural Youth Europe. Slovenija skupaj še z Avstrijo, Švico in Nemčijo sestavlja skupino 2. Naš predstavnik v odboru pa je Sebastian Lassnig. Na skupščini smo sprejeli nekaj sprememb statuta, pregledali finance in projekte za leto 2014 in medse sprejeli novo člane Norges Bygdeungdomslag.

Prvi julijski vikend je poleg visokih temperatur in velikega števila turistov pod Mozirske planine privabil množico iger in zabave željne mladine. 4. julija je Zveza slovenske podeželske mladine v Šmihelu nad Mozirjem organizirala 29. državne kmečke igre, ki jih je pripravilo Društvo podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem. Ker je omenjeno društvo v vseh letih aktivno zastopalo kraj in dolino z udeležbo na tovrstnih tekmovanjih, je bila njihova vztrajnost in borbenost v lanskem letu na državnih kmečkih igrah v Zburah na Dolenjskem poplačana z osvojitvijo naziva državnih prvakov, ki jim je pripadla čast, da prevzamejo organizacijo letošnjih iger.

 

Tako so prebivalci male vasi v Zgornji Savinjski dolini zaradi oblice priprav na velik dogodek pošteno zavihali rokave že nekaj tednov prej. Kljub temu, da se je sprva poletje zdelo še daleč, so si člani domačega društva podeželske mladine poleg svojih službenih obveznosti in ob obilici spomladanskih opravil na kmetiji, od dogodka veliko obetali in bili pripravljeni, da vložijo trud in uresničijo svoje izvirne zamisli, s katerimi bi popestrili prireditev. Priprave so se začele odvijati ob podpori Zveze podeželske mladine Slovenije, glavna zadolžitev DPM Šmihel je bila tako izvedba iger in priprava prostora. Glede na to, da v Šmihelu mladi vsako leto v avgustu organizirajo prireditev Ovčarski praznik, se priprava prireditvenega dela, kjer bo potekala veselica, ni zdela prevelik izziv. Večjega je za mlade predstavljala priprava vsebine iger, potek le teh, priprava poligona za igre in prostora za gledalce ter ureditev čim več parkirnih prostorov za obiskovalce. Želja je bila pripraviti čim več pestrih aktivnosti in izkoristiti danosti vasice na način, ki bo narisal zadovoljstvo na obraze obiskovalcev. To je bilo mogoče le s pomočjo sovaščanov, gasilcev in ur trdega dela mladih, članov DPM, ki šteje preko 60 članov. Na pomoč v strežbi so predvsem na dan prireditve priskočili tudi prijatelji iz Mozirja in okolice.

 

Začetek uradnega dela iger je bil v petek, 3. julija, v večnamenski dvorani podružnične šole Šmihel, kjer je potekala okrogla miza na temo mladih in zadružništva. Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v razpravi o zadrugah kot organizacijah, namenjenih pospeševanju gospodarske koristi svojih članov, sodeloval Rok Roblek, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije je zastopal direktor Branko Ravnik, Zadružno zvezo Slovenije pa Matjaž Podmiljšak. Med govorniki je bil tudi član Zadruge Bočna, Franci Zagožen. Beseda je tekla o namenu, ciljih in prednostih združevanja kmetov v kmetijske zadruge, ki so predvsem v preteklosti odigrale veliko razvojno vlogo, zlasti v hribovitih in gorskih območjih. Zaradi omenjenega načina povezovanja je napredovala gradnja infrastrukture in razvoj turizma na kmetijah, podpora je bila preko kmetijskih pospeševalcev namenjena tudi dopolnilni dejavnosti, izobraževanju in tehnološkemu posodabljanju kmetij. Vse to bi mladi od zadrug želeli tudi danes. O načinih, s katerimi bi se s pomočjo zadružništva izboljšala življenjska raven kmetov, in o dilemah, ki jih prinašajo dobre in slabe izkušnje mladih z zadrugami, je debato na okrogli mizi vodila moderatorka Barbara Lombar. Ob koncu razprave je predsednik društva podeželske mladine Šmihel, Lovro Lesjak, skupaj s predsednikom ZPMS, Rokom Damijanom, uradno odprl kmečke igre s prerezom traka.

 

Veselega druženja mladih se je na vroče sobotno popoldne, poleg kopice navijačev in gledalcev, udeležilo kar 18 društev podeželske mladine s celotne Slovenije. Najprej so se preizkusili v košnji in grabljenju, temu pa so sledile šaljive igre, ki niso minile brez prenašanja jabolk s čeli med ovirami, in skakanja v žakljih. Zadnja igra je bil pravi hitrostni izziv, kateri je točke prinesel skupini, ki si je najhitreje pravilno nadela gozdarsko opremo. Med premorom je potekala predstavitev kmetijske mehanizacije različnih proizvajalcev, ki je bila zaradi hribovitega terena, kakršen je značilen za gorsko vasico, precej zanimiva. Po razglasitvi rezultatov je bilo jasno, da je šla zmage v roke DPM Slovenske Konjice, domačinka Bernarda Pačnik pa je na domačem terenu brez težav pometla s konkurenco in osvojila naslov naj grabljice v državi. Poleg njene zmage, je mladim iz Šmihela zadovoljstvo prineslo tudi dejstvo, da je za njimi uspešna izvedba prireditve, ki se je bodo zaradi dela, skrbi, a vendar tudi občutkov ponosa in veselja ob druženju na veselici, ki je trajala pozno v noč, spominjali še dolgo.

Mateja Brgles

Rural Youth Europe je med 1. in 8. avgustom 2015 v avstrijskem mestecu Lambach organiziral srečanje evropske podeželske mladine, ki se ga je udeležilo 90 mladih iz 14 držav. Med njimi smo bile tudi štiri predstavnice Slovenije. Geslo srečanja Work hand in hand – create your land, dobro ponazori vsebino srečanja, kjer se teorija združi s prakso in ustvari uporabne rešitve pomembne za razvoj podeželja.

 

Delavnice so nam predstavile različne načine timskega dela, skozi katerega smo odkrivali posamezne teme, hkrati pa smo spoznavali podeželja ostalih udeležencev. Ti so večkrat izpostavili, da je kmet v njihovih državah izjemno cenjen poklic, vreden vsega zaupanja, saj je ravno on tisti, ki poskrbi, da je hrana na krožniku, da je kakovostna. Popoldnevi so bili namenjeni obisku kmetij, kjer smo bili zelo presenečeni nad brezhibno urejenostjo le teh. Popolnoma avtomatizirana prašičerejska kmetija z 2500 prašiči letno in 90 hektarji obdelovalnih površin se je oblikovala več generacij, toda sedanja podoba je dokaz, da sta za kmetijo ključnega pomena dobra strategija in izoblikovana vizija. Na ekološki kmetij z 28 kravami molznicami letno pridelajo 130 tisoč litrov mleka (50 tisoč litrov mleka je namenjeno lastni prodaji in predelavi, ostalo gre v mlekarno). Mlad gospodar je poudaril, da je zelo pomembno sodelovanje, zato ima deset bližnjih kmetij skupni prostor za klanje, prostor za razsek mesa, hladilnico za meso in trgovino, kjer prodajajo svoje proizvode. Obiskali smo tudi kmetijo, ki se je prestrukturirala iz živinorejske v bioplinarno, in danes vseh 50 hektarjev površin nameni za pridelavo surovin bioplinarne (dnevna poraba je 7 ton koruze in trave), ostanke, ki so stranski produkt procesa, pa ponovno uporabijo za gnojenje površin. Predstavljenim kmetijam ni skupen le uspeh, temveč tudi zadovoljstvo gospodarjev in njihovih družin.

 

Organizatorji so celotno srečanje zelo dobro pripravili, svojo ambicioznost pa so nam dokazali še s predstavitvijo dveh projektov tamkajšnje podeželske mladine, ki so ju izvedli v sodelovanju z lokalnim okoljem. Nasadili so učni botanični vrt, kjer lahko obiskovalci (ciljna skupina so otroci) spoznavajo različne rastlinske vrste (predvsem sadne), postavili pa so tudi fitnes v naravi. En dan smo udeleženci preživeli na avstrijskem podeželju pri gostiteljski družini, ki smo ji bili dodeljeni. Podrobneje smo spoznali njihov način življenja na kmetiji, ogledali pa smo si tudi lokalne znamenitosti. Naravne lepote Avstrije smo občudovali z alpskega vrha Dachstein (2108 metrov nadmorske višine), ki pričara izjemen pogled na zgodovinsko mestece soli Hallstatt ob mogočnem jezeru. Kulturno dediščino pa so nam približali tradicionalna taverna, plesalci plattlerji, ter večeri z avstrijsko glasbo.

 

90 ljudi, 14 držav in 1 cilj: izpopolniti podeželje. V dinamičnem okolju se je izmenjalo veliko izkušenj in različnih pogledov, stkale so se nove vezi, ustvarile so se dobre zamisli, ki bodo pomembno pomagale k dosegi cilja.

Doris Letina

Kontaktiraj nas

  • Celovška 43
    1000 Ljubljana
  • 00386/(0)41 664 017
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ranktrackr.net