Novice

Vsaka naložba je vredna samo toliko, kolikor koristi nam bo dala v svoji življenjski dobi ali do trenutka, ko jo bomo prodali. Ekonomska logika je tu zelo preprosta, ni pa vedno odločilna pri izbiri naložbe.

Ko na kmetiji načrtujemo naložbe, jih namreč presojamo z ekonomskega in drugih vidikov. Za ovrednotenje vsake naložbe pa je izhodišče ocena denarnih tokov - ne glede na to, ali vlagamo v mehanizacijo, opremo, objekte ali kmetijska zemljišča in neodvisno od tega, ali povečujemo obseg proizvodnje ali pa želimo zamenjati premalo zmogljiv ali tehnološko zastarel stroj. Vedno imamo tudi več naložbenih idej, kot jih lahko uresničimo. Prilivi, ki jih pričakujemo od naložbe, morajo pokriti vse odlive in nam prinesti nagrado za to, da smo vložili svoj ali najeti denar ali nepovratna sredstva z razpisa.

Za presojo ekonomske zanimivosti naložb ne potrebujemo zahtevnega knjigovodskega sistema. Sposobni pa moramo biti realne presoje, kaj bomo z naložbo dosegli – kakšne prilive oziroma pozitiven denarni tok lahko z njo ustvarimo. Prav realna presoja je največja umetnost, saj bodo učinki naložbe vidni čez nekaj let ali celo čez nekaj desetletij. Uštejemo pa se lahko tudi pri oceni začetnih kapitalskih izdatkov. Ocena začetnih vlaganj je enostavna, ko investiramo v opremo ali mehanizacijo, ki nam jo bo trgovec dostavil na kmečko dvorišče. Pri bolj kompleksnih naložbah pa je ocena bolj zapletena in je ne moremo opraviti z levo roko.

Pri odločanju o naložbah je smiselno primerjati različne alternative, saj nikoli nimamo dovolj denarja za nakup vsega, kar želimo. Med naložbami, ki se nam zdijo zanimive, bomo po ekonomski logiki izbrali tiste, ki nam bodo prinesle čim večje učinke. Pri presoji posamezne naložbe pa se moramo znati omejiti samo na tiste učinke, ki jih bo prinesla sama naložba, saj nam bodo prav ti na koncu dali ustrezen odgovor, ali gremo v naložbo ali ne.

Pri naložbah so odlivi pogosto zelo visoki in nastopijo prej kot prilivi. Zato moramo pred začetkom izvedbe začrtane naložbe dobro premisliti, kako bomo zagotovili sredstva zanjo. Prilivi in odlivi celotne kmetije vplivajo na našo plačilno sposobnost. Ko razmišljamo o naložbi, praviloma vključimo tudi rezervne finančne možnosti, da bi naložbo lahko izpeljali in da bomo preživeli predvsem začetno obdobje, ki je praviloma najtežje. Vključimo lahko privarčevana sredstva in vse razpoložljive prilive kmečkega gospodinjstva v prihodnjih mesecih ali celo letih, ko gre za kompleksnejše naložbe. Ocenimo, kje imamo rezerve. Ob tem pogosto razmišljamo, ali lahko pridemo tudi do nepovratnih sredstev na razpisih. Neodvisno od tega pa se vrednostno zahtevnejših naložb ni mogoče lotiti brez bančnega posojila. Na koncu poskusimo sestaviti naložbeno zgodbo, za katero verjamemo, da jo lahko izpeljemo tudi v primeru precejšnjih odstopanj od začrtanega (denimo slabših odkupnih cen ali manjšega obsega izvajanja storitev) in tudi v tem primeru ne bo ogrozila preživetja kmetije.

V praksi na kmetijah največje napake nemalokrat naredimo prav pri naložbah. Če se za naložbo odločimo brez dovolj tehtnega premisleka, lahko zapademo v plačilne težave, čemur največkrat sledi blokiranje računa. Če smo najeli hipotekarno posojilo, brez katerega pri večjih naložbah skoraj ne gre, nam lahko banka zapleni zastavljeno premoženja, v najslabšem primeru lahko pride tudi do razprodaje kmetije in ostalega premoženja investitorja.

Navkljub zahtevnosti naložbenih odločitev pa se tem na nobeni kmetiji ne moremo izogniti, saj brez naložb ni razvoja nobene dejavnosti. Čeprav nam prijava na javne razpise prinese kup dodatnih obveznosti, to možnost kaže izkoristiti, saj moramo vsa ostala investirana sredstva prislužiti sami, izposojena pa odplačati z obrestmi vred. Če verjamemo, da imamo pred sabo dobro razvojno zgodbo, je smiselno naložbe, ki so nujno potrebne in bodo prinesle želeni donos, izpeljati v najkrajšem možnem času in pri tem uporabiti vse razpoložljive vire financiranja. Tudi bančna posojila so dobrodošla pomoč, dokler so posojilni pogoji takšni, da je donosnost naložb višja od efektivnih obrestnih mer za posojila. A investicijske odločitve sprejemajmo z ekonomsko logiko – naložba se mora povrniti s koristmi, ki nam jih prinese. Čustva in strasti pri tej presoji ne bi smela imeti nobene teže.

 

Prof. dr. Stane Kavčič

Kontaktiraj nas

  • Celovška 43
    1000 Ljubljana
  • 00386/(0)41 664 017
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ranktrackr.net