Novice

Zveza slovenske podeželske mladine je v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA organizirala okroglo mizo z naslovom Lokalne samooskrbne verige, na kateri so svoje poglede in razmišljanja predstavili gostje iz prakse.

 

Predstavnik mladih kmetov, ki se ukvarja s predelavo mleka Gašper Napotnik iz Topolšice vodi kmetijo, ki ima že dolgo tradicijo prireje mleka, zadnjih pet let pa le to tudi predeluje. Kar dve tretjini mleka prodajo kot surovo mleko, ostalo pa predelajo v različne izdelke, ki jih prodajo doma. Anton Kalan iz Tržiča pri Kranju pa predeluje meso. Poudari, da je za njih najbolj pomembna kvaliteta, zato ostajajo mali, delajo le štirje družinski člani, občasno pa najamejo pomoč. Ključnega pomena je zadovoljen kupec in pristnost hrane. Veseli ga, da se kljub vsakoletnemu trimesečnemu zaprtju, stranke vračajo z besedami: Čakali smo vas. To je tisto, za kar dela. Zadnja udeleženska okrogle mize je bila Nada Tompa, ki prihaja iz družinske turistične kmetije s Stare Ceste pri Ljutomeru. Glavnina reklame prehaja iz ust do ust, manjši del pa je prisoten tudi v medijih. Pove, da je v kriznih časih bistveno, da daš vse od sebe, poglavitnega pomena pa je kaj ponudiš stranki, slediti je potrebno trendom. Danes je to lažje kot nekoč, saj se izdelki lažje in hitreje pridobijo na trgu, toda logistika še vedno ni dovolj razdelana. Izpostavi, da ima severovzhodni del države rahlo slabši prizvok, kot ostali kraji, toda v Pomurju je možno začutiti majhnost in veliko širino hkrati. Lokalno pridelana sveža sezonska hrana je tisto, kar vse bolj iščejo stranke.

 

Gašper Napotnik pojasni, da vse kupce, ki jih obiščejo, zanima izvor mleka. Prav vsakemu želijo ponuditi tisti sir, ki mu bo najbolj ustrezal (okusi se močno razlikujejo glede na spol, starost…). Na prvem mestu mora biti vedno kvaliteta, ker se kupci vračajo, je to najboljši pokazatelj, da delaš v pravi smeri, pomagajo pa še lokacija kmetije in razna ocenjevanja izdelkov. Da kupci iščejo in cenijo domačo hrano potrdi podatek, da kar 80 odstotkov izdelkov prodajo doma. Tudi Nada Tompa se strinja, da so gostje vedno bolj prosvetljeni (mladi in starejši), zelo velik pomen dajejo kvaliteti, poreklu in domači hrani. Gostje želijo poskusiti regionalno hrano, jesti pa sodobno, veliko je povpraševanja po bio izdelkih. Trend zdrave prehrane je opazen pri vseh starostih, je in pije se manj, ampak dobro. Anton Kalan meni, da vse temelji na zaupanju, ki se pridobiva dolgotrajno. Glede oznak bio in eko pa je sam zelo skeptičen.. Vsi radi jedli dobro in zdravo, za to pa plačali čim manj. Doda še, da se tudi z mesom lahko zelo manipulira, toda tujina ni vedno slaba, res pa je da imajo deklaracije vedno več drobnega tiska.

 

Vsi so se strinjali, da je za prehrano posameznika zelo pomemben vpliv okolja. Prvi vzor nam da družina, kasneje pa močno vlogo igrajo mediji. Vsi bi radi jedli lokalno pridelano hrano, vendar je omejitev cena. Gašper Napotnik pove, da je promocija domače hrane sestavljena iz majhnih korakov, s katerimi pa se vseeno počasi pride do cilja. Kdor pride po hrano na kmetijo, mu cena ni najpomembnejši faktor. Potrebno je imeti pristen okus in držati stalno kakovost. V ospredje prihaja internetna prodaja, zato je potrebno biti fleksibilen, saj je možnosti veliko. Anton Kalan pa ostaja pri klasičnih načinih promoviranja, zgodbo pa gradi na individualnosti in zaupanju. Meni, da moraš, da bi prepoznal dobro, poskusiti tudi slabo.

 

Za konec so gostje strnili svoje misli v nasvetih kupcem. Gašper Napotnik je povedal, naj kupci pridejo do pri/predelovalca in poskusijo izdelke. Anton Kalan pa meni, da je vse pogojeno s časom, ki ga je vedno (pre)malo. V trgovini je na izdelkih res več nalepk, toda pri pridelovalcu več okusa in kakovosti. Doda še, naj se raje dela manj, toda dobro in kakovostno. Zadnja misel pripade Nadi Tompa, ki še enkrat izpostavi, da ob kvalitetnem delu, ni bojazni, da ne bi bilo povpraševanja. Poudari, da moramo biti ponosni na domačo slovensko hrano, saj s tem podpiramo tudi kmete.

 

Lokalna hrana, kvaliteta, okus in zaupanje so besede, ki poudarijo pomen lokalnih samooskrbnih verig, ki vse bolj prihajajo v ospredje. Da postale močne, je potrebno še veliko dela, toda ob sodelovanju vseh deležnikov v verigi, se bo zgodba o lokalni hrani gradila na stabilnih temeljih.

Doris Letina

Kontaktiraj nas

  • Celovška 43
    1000 Ljubljana
  • 00386/(0)41 664 017
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ranktrackr.net