Mladi kmeti

94,8 % KMETIJ V SLOVENIJI JE DRUŽINSKIH
Ta delež je leta 2005 znašal kar 99,8 odstotka od skupnega števila kmetijskih gospodarstev in je primerljiv z nekaterimi drugimi državami kot so Grčija (100%), Francija (83%), ZDA (80%), Avstralija (90%). Izjema je VB s 67%.

POVPREČNA KMETIJA OBDELUJE 6,3 HEKTARJA ZEMLJIŠČ
V EU zajema povprečna velikost posesti družinskih kmetij 11,5 hektarjev kmetijskih zemljišč. Poleg majhnosti in razdrobljenosti je za slovenske kmetije značilno, da so v veliki meri samooskrbne in da se pogosto nahajajo na območjih kjer je kmetovanje težje.

DOHODEK KMETA JE 2 – 3 KRAT MANJŠI
od dohodka oseb, ki so bile zaposlene v drugih dejavnostih. Le dva do tri odstotke kmetij je dosegalo dohodek, ki je bil primerljiv z drugimi poklicnimi skupinami v državi. Iz tega izhaja potreba po dopolnjevanju družinskega proračuna z dohodki iz nekmetijskih virov. Zato je uveljavljena socilano-ekonomska tipologija kmetij ki razločuje med čistimi (člani delajo na kmetiji), mešanimi (najmanj en član dela na kmetiji), dopolnilnimi (noben član ni zaposlen na kmetiji) in ostarelimi (na katerih živijo ljudje starejši od 64 let).

69% KMETIJ JE DOPOLNILH OZIROMA MEŠANIH, 21,3% ČISTIH IN 9,7% OSTARELIH
V letu 2000 se je v primerjavi z letom 1991 delež dopolnilnih kmetij sicer povečal (z 19,2% na 37,7%), kar je bila najverjetneje posledica zmanjšanja mešanih in čistih kmetij. Ena od vodilnih strategij zagotavljanja preživetja, tudi v Evropi, tako ostaja kombiniranje različnih virov dohodka – zaposlovanje na kmetiji in izven nje.

V SLOVENIJI JE 70.143 DRUŽINSKI KMETIJ
Delež se je od leta 1991 zmanjšal za 35.734. Zmanjšuje se predvsem število kmetij manjših od 10 hektarjev, kar je neugodno iz vidika funkcij, ki jih država pričakuje od kmetijske dejavnosti: ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje proizvodnega potenciala za čas morebitne motene oskrbe, pridelava zdrave hrane, ohranjanje okolja…

LE 27,8% NOSILCEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV IMA PRIMERNO IZOBRAZBO
Večina (72%) jih je imela leta 2005 zgolj t.i. praktične izkušnje v tem poklicu. Čeprav podatki kažejo, da imajo mlajši nosilci v povprečju višjo stopnjo izobrazbe pa je zaskrbljujoča starostna slika - več kot polovica gospodarjev na kmetijah je bila leta 2005 starejša od 55 let (mlajših od 45 let je bilo le 19 %).

Povzeto po: Dom in delo na kmetijah (Duška Kneževič Hočevar, Majda Černič Istenič)

 




Kontaktiraj nas

  • Celovška 43
    1000 Ljubljana
  • 00386/(0)41 664 017
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ranktrackr.net