Zgodovina

Začetki Zveze slovenske podeželske mladine sovpadajo z nastankom Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM), ki je nastala kot odmev na nevzdržne razmere kmetijstva v času pred osamosvojitvijo. Povod za ustanovitev ZSKM je bila konferenca 29.februarja 1988 v Žalcu, kjer so se študenti kmetijstva, mladi kmetje inpospeševalci zavzeli za prihodnost slovenskega kmetijstva. In tako je nastala pobuda za stanovsko organizacijo, ki bi zbliževala in povezovala kmete, mladi noter stroko. V Žalcu je bil izbran iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Po konferenci so se dogodki začeli razvijati zelo pospešeno. V Mladini je bil 22. aprila 1988 objavljen razglas: »Ustanovimo Zvezo slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovensko kmečko zvezo (SKZ).« Glavni pobudniki ZSKM so bili študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani. Med njimi so bili predvsem prof. dr. Emil Erjavec, ki je takrat postal prvi predsednik ZSKM,Marjan Podobnik, Marija Markeš, Zdravko Brglez ter drugi.
ZSKM je bila ustanovljena skupaj s Slovensko kmečko zvezo na javni tribuni 12. maja1988. V času med 1988 in 1992 je ZSKM skupaj s SKZ pod okriljem takratne Zveze slovenske socialistične mladine ssvojim revolucionarnim pristopom in načinom razmišljanja soustvarjala nov prostor v slovenski politiki za kmeta in kmečko mladino.
V Rakičanu je 14.junija 1992 potekal drugi redni kongres ZSKM, na katerem je postala predsednica Cvetka Mavrič, roj. Goličnik, ki je bila v časih pred osamosvojitvijo aktivna v panevropskem gibanju, in ena tistih, ki je videla priložnost za mlade na podeželju v povezovanju in družbenih spremembah. Sama opisuje čase kot zelo razgibane in napete, saj so gradili temelje novi državi in pisali grafite po Ljubljani za spremembe v političnem in družbenem sistemu. Zakaj so želeli postati ne vladna in politično neodvisna organizacija, ki se ukvarja z mladimi na podeželju, je bil po besedah Cvetke Mavrič ravno prazen prostor, ki je nastal na podeželju.Gnalo jih je prepričanje: »Če bomo šli proč od politike, bomo lahko zajeli interesno skupino ljudi, s katerimi se nihče ne ukvarja«.
  
Tako je v Rakičanu iz Zveze slovenske kmečke mladine nastala Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) kot politično neobremenjena in neodvisna organizacija.
Ves trud okrog ZSPM bi bil zaman, če ne bi kot zveza društev v naslednjem letu, 1992/1993, aktivno delovali na podeželju in združevali mlade kmete in podeželsko mladino v društva podeželske mladine, le-te pa v novo ZSPM. Društva so ponekod nastajala povsemna novo, veliko pa jih je svoj status spremenilo iz mladih zadružnikov. Tako je ZSPM skoraj eno leto delovala brez pravnega statusa, saj se brez članov ZSPM ni mogla registrirati kot pravna oseba. Aleš Kotnik, aktivni član takratnega glavnega odbora, opisuje, kako so iskali in aktivirali tri društva, ki so 3. aprila 1993v Kranju ustanovila Zvezo slovenske podeželske mladine, sprejela nov statut in program dela. Ustanovna društva ZSPM so bila DPM Ptuj, DPM Zabukovje in DPM Zgornja Savinjska dolina. Kot opisuje dogajanje Kotnik, so se člani glavnega odbora učili sproti in se trudili za močan zagon nove organizacije. Kot primer Kotnik navaja takratni finančni položaj ZSPM. Mladinski svet Slovenije je razpisal finančno pomoč za delovanje nevladnih organizacij. Predsednice ZSPM ni bilo v Sloveniji, člani pa so se organizirali sami in se obrnili na Marjana Podobnika,ki jim je pomagal pri izpolnjevanju dokumentacije. To je bil po navedbah Kotnika prvi priliv, za tiste čase kar veliko.

 

PREDHODNIKI ZVEZE SLOVENSKE PODEŽELSKE MLADINE

V letu 2016 je potekala 30. obletnica, odkar so bile prvič po drugi svetovni vojni organizirane kmečke igre. Ta dogodek je v veliki meri botroval k temu, da smo se na Zvezi slovenske podeželske mladine odločili, da predstavimo zgodovino kmečkih iger - od ideje za same igre, do organizacije in vsebine iger. Hkrati smo predstavili tudi Zvezo kmečkih fantov in deklet, ki je bila prva organizacija, o kateri imamo ohranjena poročila o pestrem razmahu različnih iger s kmečko vsebino, ter njeno delovanje na izobraževalnem, športnem in kulturnem delovanju.njenih predhodnikov, zlasti Zveze društev kmetskih fantov in deklet (po letu 1930 Zveza kmetskih fantov in deklet) in Mladih zadružnikov, ki so bili organizatorji kmečkih iger.

 

1. MLADINSKO KMEČKO POVEZOVANJE NA ZAČETKU 20. STOLETJA IN DELOVANJE ZVEZE DRUŠTEV KMEČKIH FANTOV IN DEKLET DO ZAČETKA 2. SVETOVNE VOJNE NA SLOVENSKEM

Kmečki fantje in dekleta so se že v drugi polovici 19. stoletja vključevali v različna društva in zadruge. Intenzivneje so se pričeli v različna društva in organizacije vključevati po letu 1903 na pobudo dr. Antona Korošca, da bi podeželsko mladino versko in narodnopolitično vzgojili (Rajšp, 2006). Po razpadu sloge leta 1906 so se mladi s podeželja vključevali predvsem v katoliško usmerjene organizacije (telovadno društvo Orel, Zadružna zveza, Katoliško bralno in izobraževalno društvo itd.) ter pevska, gasilska in dramatična društva (Šuligoj, 2006). Pomemben mejnik sta bili Zveza slovenske mladine, ustanovljene konec maja 1908 v okviru slovenske Krščanskosocialne zveze, in leta 1910 ustanovljena Zveza slovenskih deklet. Zvezi sta bili do začetka 1. svetovne vojne precej dejavni zlasti na izobraževalnem področju, saj je imela kmečka mladina slabšo izobrazbo kot ostali. Tako je Zveza slovenske mladine organizirala različna strokovna predavanja, izobraževalne in gospodarske tečaje ter pospeševala vključevanje mladih v kmetijske podružnice in zadruge. Zveza slovenskih deklet je bila dejavnejša na kulturnem področju, saj je organizirala različne izobraževalne tečaje za dekleta, petje in gledališke predstave. Z pričetkom prve svetovne vojne je društveno življenje skoraj povsod zamrlo, kjer pa je ostalo, pa je delovalo v omejenem obsegu (Rajšp, 2006).

Kmalu po končani 1. svetovni vojni so ponovno pričela delovati najrazličnejša društva, organizacije in zveze, tako v liberalno−unitarnem kot tudi v katoliškem taboru. Vanje se je intenzivno vključevala tudi mladina s podeželja. V sklopu liberalno−unitarnega tabora so do leta 1941 delovali Telovadno društvo Sokoli in novonastali Društvo kmečkih fantov in deklet, Mladina JNS (Vidovič Miklavčič, 1994) in akademsko agrarno društvo Njiva (Gerželj, 1931a). V sklopu katoliškega tabora so delovali telovadno društvo Orel, Prosvetna zveza, Fantovski in dekliški odseki, Krščanskosocialistična mladina, Mladina JRZ, Mladinska kmečka zveza (Vidovič Miklavčič, 1994).

 

1.1.   OD ZAMETKOV DO USTANOVITVE ZVEZE KMEČKIH FANTOV IN DEKLET

Po končani 1. svetovni vojni so se v srednjeevropskih državah s prevladujoči agrarnim prebivalstvom oblikovala kmečka gibanja, ki so bila družabnega, gospodarskega, političnega in kulturnega značaja. V tem času se je tudi v slovenskem delu Kraljevine SHS osnovalo kmečko gibanje, ki je bilo organizirano in imelo samostojen in določen gospodarsko-socialen, kulturen in političen program. Leta 1919 je bila ustanovljena Samostojna kmetska stranka, v kateri je sodelovala tudi kmečka mladina, bodisi kot člani politične stranke, bodisi kot njeni simpatizerji (Vidovič Miklavčič, 2008). Samostojna kmečka stranka je znotraj svojega programa predvidevala ustanovitev kmečko mladinsko organizacijo, a do le tega ni prišlo (Gerželj, 1934).

Pobudo za oblikovanje društev in Zveze društev kmetskih fantov in deklet sta dala dva dogodka: ustanovitev akademskega agrarnega kluba Njiva in kongres češke agrarne stranke leta 1923. Pomena povezovanja kmečke mladine so se še posebej zavedali študentje agronomije, ki so nove ideje in program združevanja kmečkega prebivalstva k nam zanesli s Prage (Vidovič Miklavčič, 2008). Maja leta 1923 je bil pod vodstvom Ivana Belleta in Stanka Tomšiča na Univerzi v Ljubljani ustanovljen pripravljalni odbor ter se takoj lotil priprav za ustanovitev akademskega agrarnega kluba. Odbor je delo dokončal do 10. maja 1923, ko je bil ustanovni občni zbor Akademskega agrarnega kluba Njiva. Ta si je za nalogo zadal pomagati kmečki mladini pri ustanavljanju in širjenju njene lastne kmečke organizacije (Geržej, 1934), k čemur so v veliki meri pripomogli tudi pozivi v Pucljevem Kmečkem listu. Drugi pomemben dejavnik za nastanek Zveze društev kmetskih fantov in deklet je bilo zborovanje kmečke mladine v Pragi med 18. in 20. majem 1923, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še zastopniki kmetskih strank, kmetske mladine ter kmetov s Češke, Slovaške, Poljske, Bolgarije itd. (Novak, 1929a). Zastopniki slovenske Samostojne kmetske stranke Jože Blaž, Dolfe Pavlin in dr. Riko Fux so se na njem podrobneje seznanili z organiziranostjo kmečke mladine na Češkem. Po vrnitvi v Ljubljano so v Kmetijskem listu 30. maja 1923 objavili poročilo z javnim pozivom k organizaciji slovenske kmečke mladine:

"Slovenska kmetska mladina stopa združena in trdno organizirana v boj za svoje ideale. Vse nas združuje enaka ljubezen k zemlji, na kateri živimo, delamo in se borimo za vsakdanji kruh, k zemlji, na kateri hočemo priboriti mir, ki ga potrebujemo za delo. Združuje nas zavest, da tvori samo zdrav, delaven človek podlago za narodno energijo, ki je potrebna za ozdravljenje po vojni izmučenega ljudstva; združuje nas zavest, da ima bodočnost samo to, kar je v skladu z zakonom narave, kar temu nasprotuje, izgine. Združuje nas težnja po svetovnem miru, ki si ga želi vsak poljedelec, in težnja po zboljšanju kmetskih razmer. Zato mladina na delo! Ustanavljajmo povsod organizacije kmetskih fantov in deklet. V vsaki vasi mora biti tako društvo!"(Gerželj, 1934, str. 233).

To poročilo je bil prvi javni poziv za ustanovitev samostojne organizacije kmečke mladine. Nekaj mesecev kasneje se je pričela kmečka mladina v okolici Ljubljane, na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem povezovati. Nastajala so prva društva kmetskih fantov in deklet (DKFiD), ki so skušala aktivirati kmečko mladino, jo kulturno in politično predramiti ter izobraziti na raznovrstnih področjih (Gerželj, 1931a). Prvo takšno društvo je bilo ustanovljeno 4. novembra 1923 v Brezovici pri Ljubljani (Adamič, 1980). Intenzivneje so nastajala po prvem kongresu Zveze slovanske kmečke mladine, ki je potekal v Ljubljani med 5. in 8. septembrom 1924 (Novak, 1929a).

Kljub temu, da je bilo v letu 1923 ustanovljenih precej društev kmečkih fantov in deklet, pa krovna organizacija (t. j. Zveza društev kmetskih fantov in deklet) ni nastala, saj so snovalci centralne organizacije (člani Akademskega društva Njiva) želeli, da že obstoječa društva sama ustanovijo Zvezo društev kmečkih fantov in deklet. Le nekaj dni po objavi javnega poziva za ustanovitev organizacije slovenske kmečke mladine v Kmetijskem listu, je predsednik Akademskega agrarnega kluba Njiva, Stanko Tomšič, v posvetovalnici Kmetijske družbe v Ljubljani sklical sestanek. Na njem je bil sestavljen pripravljalni odbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet pod vodstvom predsednika dr. Rika Fuxa(Gerželj, 1934). Člani pripravljalnega odbora so se po izvolitvi lotili izdelave organizacijske mreže, pravilnikov Zveze in društev, delovnih načrtov za posamezna področja (gospodarsko, izobraževalno, kulturno itd.) ter pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet. S tem, ko je oblast leta 1923 odobrila pripravljene pravilnike, je bil izpolnjen formalni predpogoj za ustanavljanje društev kmetskih fantov in deklet (Tomšič, 1934).

Pripravljalni odbor je za 21. decembra 1924 sklical ustanovni občni zbor, na katerem je bila ustanovljena Zveza društev kmetskih fantov in deklet (ZDKFiD). Občnega zbora so se udeležili delegati iz vseh že obstoječih društev kmetskih fantov in deklet, ki so imeli pravico do volitev v glavni odbor Zveze. Na njem so izvolili člane v glavni odbor, predsednika Zveze, potrdili predviden proračun ter osnovali tri komisije (kulturno–prosvetno, kmetijsko–strokovno in zadružno), ki so postale strokovni posvetovalni organ predsedstva (Račič, 1925).

 

1.2.   DELOVANJE ZVEZE KMETSKIH FANTOV IN DEKLET

Pravilnik Zveze, ki je bil potrjen na ustanovnem občnem zboru, je določal, da je ZDKFiD nepolitična kulturno-prosvetna organizacija, ki povezuje vsa društva kmetskih fantov in deklet v slovenskem delu Kraljevine Jugoslavije. Zelo je bila poudarjena tudi vzgoja in izobraževanje na političnem, državljanskem, kulturnem, gospodarskem področju itd., saj so bila znotraj ZDKFiD organizirani številni teoretični in praktični tečaji ter predavanja, ki so se nanašala na vse kmetijske panoge. Poleg tega si je za nalogo zadala tudi pospeševati članstvo v različnih zadrugah, skrbeti za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja agrarnega prebivalstva (Adamič, 1980). Da bi dosegla zastavljene naloge je ZDKFiD preko društev kmečkih fantov in deklet prirejala članske in javne sestanke, tečaje, izlete, strokovne ekskurzije, za člane organizirala predavanja o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah, s časopisom Gruda ozaveščala bralce in skrbela za širjenje knjig in časopisov (Vidovič Miklavčič, 2008).

Vodstvo ZDKFiD je v obdobju med 1924 in 1929 največjo pozornost namenilo strokovni in prosvetno-kulturni dejavnosti, o čemer pričajo tudi poročila v zvezinem glasilu Gruda in Kmetskem listu. Tako je društvom priskrbela predavatelje za tečaje in predavanja, jim pomagala pri nastajanju knjižnic ter moralno podpirala kmečko mladino pri ustanavljanju novih DKFiD (Gerželj, 1934). Vseskozi je iskala ustreznejšo obliko povezovanja društev na regionalni ravni in razvijala idejni program mladinskega kmečkega gibanja (Vidovič Miklavčič, 1994).

Na izrednem občnem zboru ZDKFiD, ki je potekal 25. septembra 1927 v Ljubljani, so delegati sprejeli resolucijo, katere programski utemeljitelj je bil dr. Janže Novak. Po njej naj bi društva DKFiD uresničevala zastavljene smernice za delovanje na gospodarskem, izobraževalnem, političnem,  verskem in kulturnem področju. Smernice izobraževalnega dela so določale, da mora slovenska kmečka mladina težiti k samostojnemu opazovanju in razmišljanju, skrbeti za samoizobraževanje, organizirati prireditve, ki dvigajo kmetijsko−strokovno raven. Zelo pomembne so bile smernice gospodarskega dela: kmečka mladina si mora prizadevati za uvajanje novih načinov obdelovanja in novosti v kmetijstvu, s čimer bo kmetijstvo napredovalo in prinašalo večje dobičke. Smernice kulturnega in političnega dela so se osredotočile na politično organiziranost kmečkega sloja, da se bo lahko boril za svoje pravice in gospodarske koristi (Resolucija, 1927).

Na tem občnem zboru so sprejeli tudi smernice, ki so se nanašale na versko področje. Kmečko -mladinsko gibanje v okviru Zveze društev kmetskih fantov in deklet (oz. po letu 1930 Zveze kmetskih fantov in deklet) je bilo ves čas obstoja protiklerikalno usmerjeno. Odnos ZDKFiD do katoliške Cerkve je bilo ves čas zelo občutljivo vprašanje, zato so njem pisali z veliko mero tankočutnosti. V resoluciji, sprejeti 25. septembra 1927, je bilo poudarjeno, da sloni njihovo gibanje na nauku katoliške Cerkve - Božje ustanove, ki že stoletja kmečkemu stanu nudi oporo pri njegovem življenju, etičnosti, običajih, delavnosti itd., a so hkrati zapisali, da odklanjajo politiko klerikalne stranke, ki zlorablja vero in Cerkev v politične namene. Kljub temu so se očitki katoliškega tabora, da gojijo in spodbujajo brezverstvo in  proticerkvenost, še naprej pojavljali, zato so na občnem zboru 2. junija 1929 ponovno sprejeli resolucijo, v kateri so ponovno poudarili, da je ZDKFiD posvetna organizacija, ki stoji na pozitivnem krščanstvu, vendar bi z vključitvijo v Katoliško akcijo izgubila samostojnost v presoji vseh družbenih pojavov (Vidovič Miklavčič, 1994).

Po letu 1929, ko so se izjemno spremenile politične in gospodarske razmere, se pričenja novo obdobje delovanja ZDKFiD. Zaradi vedno večjih napetosti med Srbi in Hrvati, ki so vrhunec dosegle z umorom hrvaškega voditelja Stjepana Radića v beograjskem parlamentu, je kralj Aleksander 6. januarja 1929 ukinil vidovdansko ustavo in uvedel diktaturo. Kralj Aleksander je izdal tudi Zakon o zaščiti javne varnosti in reda, ki je predvideval kaznovanje za vsako delovanje proti obstoječemu režimu, prepovedano delovanje vseh strank, ki so bile nacionalno, plemensko ali versko obarvane (Nećak, Repe, 2003). Kljub temu, da je bilo več DKFiD razpuščenih (npr. Griblje, Mlake itd), ker so izražali nasprotovanje obstoječemu političnemu režimu oz. so s političnim delovanjem na tekmah koscev, grabljic ali žanjic prekoračili svoje s statutom opredeljeno delovno področje, je ZDKFiD še naprej nemoteno delovala, saj je že v prvih nekaj mesecih po sprejetju šestojanuarske diktature pokazala naklonjenost novi državni ureditvi, v kateri je videla nove možnosti za uveljavljanje svojega programa: ureditev socialno-političnih in gospodarskih razmer v državi (Vidovič Miklavčič, 1994).

Po uvedbi diktature je kralj Aleksander izdal zakon, ki je ozemlje Kraljevine Jugoslavije razdelilo na banovine, ki so jih vodili bani. Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani je vodil ban dr. Drago Marušič, s katerim je bilo vodstvo ZKFiD v dobrih odnosih in jim je prinašalo številne ugodnsoti (Vidovič Miklavčič, 1994). Delovanje ZDKFiD in DKFiD je po letu 1929 prizadel sprejet Zakon o društvih, shodih in posvetih, ki je močno omejil pravico do sestajanja in združevanja kulturnih in prosvetnih društev (Nećak, Repe, 2003). Le ta so za prirejanje sestankov in občnih zborov morala pridobiti odobritev pristojnih političnih oblasti (sreskega glavarja in velikega župana) in morala so prijaviti lokacijo in uro prireditve sremskemu poglavarju, pristojnemu za dotični kraj, vsaj tri delovne dni pred prireditvijo. Zaradi novonastalih razmer je bil velik del zvezinih in društvenih aktivnosti začasno prekinjen (Pozor!, 1929), kljub temu, da je ZDKFiD za tečaje in predavanja v organizaciji njenih društev pridobivala predavatelje in posredovala pri državnih oblasteh za pridobitev dovoljenj za prireditve (Poziv na redni ..., 1930). ZDKFiD je skušala neaktivnost društev rešiti z uvedbo obveznih dejavnosti, ki naj bi jih izvajalo vsako društvo, če je le imelo na voljo zadostna finančna sredstva in motivacijo članov. Glavni odbor ZDKFiD je društvom naložil vzpostavitev knjižnic z vsaj 30 knjigami, ki so jih morali kupiti ali izposoditi v Zvezini centralni knjižnici, izvedbo vsaj 10 strokovnih predavanj v zimskem času, uvajanje šiviljskih, prikrojevalnih tečajev ali ročnih del. Za društva, ki so imela dovolj finančnih sredstev, je predvidevala še izvedbo zabavnih večerov ob poslušanju radia (O društvenem delu ..., 1929).

Leta 1930 je že tako slabo gospodarsko stanje v Kraljevini Jugoslaviji, ki je trajalo že od konca prve svetovne vojne, še dodatno prizadela Velika gospodarska kriza. Obdobje gospodarskega nazadovanja je trajalo do leta 1934, ko je kriza dosegla dno in so se začeli kazati prvi znaki gospodarskega okrevanja. V Dravski banovini se je najhuje odrazila ravno v kmetijstvu, saj so se prepolovile cene kmetijskih izdelkov, dohodek povprečne kmetije, ki je leta 1933 padel na manj kot 30 % tistega iz leta 1926, pa je povzročil prezadolženost kmetij (Nećak, 2008). Kriza pa ni vplivala le na gospodarstvo, ampak je močno prizadela društveno delovanje, kajti člani niso zmogli plačevati članarine. Posledica je bil velik upad število članov in število organiziranih prireditev (Poročilo o rednem ..., 1929).

Na 6. občnem zboru, ki je potekal  29. maja 1930 v Ljubljani, je odbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet, izglasoval preimenovanje v Zvezo kmetskih fantov in deklet (ZKFiD) ter za predsednika izvolil Ivana Kronovška, ki je ostal na tem mestu vse do ukinitve društva leta 1941 (Adamič, 1980). Nove politične in gospodarske razmere so terjale prilagoditev delovanja ZKFiD, zato je na občnem zboru je prišlo do sprememb pri delovanju tajništva, uredništva časopisa Grude ter spremembe namena in delovanja ZKFiD. Glavni namen zveze je postalo "organizirati kmetski naraščaj v DKFiD in drugih prosvetnih društvih; združevati kmetska mladinska in prosvetna društva v skupno organizacijo po programu kmetskega gibanja, ki se bori za socialni gospodarski in kulturni napredek kmetskega ljudstva; izobraževati članstvo v gospodarskih vedah, v kmetskih, obrtnih in delavskih vprašanjih, razširjati splošno izobrazbo ter pospeševati razumevanje za zadružništvo in druge, za kmetsko ljudstvo koristne organizacije; skrbeti za izboljšanje gmotnega, socialnega in kulturnega položaja kmetskega, obrtniškega in delavskega stanu v obče ter gojiti medsebojno vzajemnost članstva in stike s sorodnimi organizacijami v naši državi in pri drugih narodih" (Poziv na redni ..., 1930, str. 108). Do sprememb je prišlo tudi na področju članstva - k njej so se lahko priključila vsa kmetska mladinska in prosvetna društva, ki so priznavala program ZKFiD, uvedli pa so tudi starešine Zveze, ki so izhajali iz vrst Kmetske prosvete, organizacije kmetskih prosvetnih delavcev, a so imeli le posvetovalne glas in pasivno volilno pravico (Poziv na redni ..., 1930). Na tem občnem zboru je glavni odbor sklenil ustanoviti posebno organizacijo kmetskih prosvetnih delavcev pod imenom Kmetska prosveta, v katero so skušali pritegniti k prosvetnemu delu zlasti bivše fante in dekleta ter ostale kmetske prosvetne delavce. Njena naloga je bila "skrbeti za izobrazbo prosvetnih delavcev na vasi in pripravljati predavatelje za kmetske visoke šole in tečaje, sklicevati javne sestanke in shode prosvetnih delavcev na vasi; izdajati in zalagati pripomočke za kmetsko prosveto na vasi; naročevati knjige in časopise, primerne za vaško ljudstvo in jih razširjati med svojimi člani; organizirati knjižnice in čitalnice; organizirati splošne izobraževalne, strokovne in praktične tečaje, razne prireditve, predvsem znanstvene, umetniške in strokovne razstave, razne vzgojne zabave, posebno gledališke prestave, kino predstave itd.; voditi pregled o splošnem prosvetnem delu na vasi; širiti razumevanje za šolstvo sploh, posebno pa za strokovno kmetsko šolstvo, za zadružništvo in kmetske organizacije sploh; organizirati svoje pododbore prosvetnih delavcev na vasi; vzdrževati stike s sličnimi društvi doma in v tujini; dajati informacije in strokovne nasvete v vseh vprašanjih kmetske prosvete; zbirati plodove kmetske duhovne kulture; dajati peticije in spomenice nepolitične vsebine javnim korporacijam in uradom; poživljati kulturne stike s podeželskim ljudstvom drugih narodov, posebno slovanskih; ustanavljati in vzdrževati muzeje, zbirke, prirejati izlete in razne tekme" (Poziv na redni ..., 1930, str. 109). Kmetska prosveta je bila sprva zelo dejavna, a je njeno delovanje postopoma zamrlo. Konec novembra 1935 se je pričela akcija za njeno poživitev, saj naj bi ZKFiD pomagala pri vzgoji kmečke mladine (Vidovič Miklavčič, 1994).

Za 30. leta je značilno, da se je ZKFiD precej udeleževala tudi na političnem področju, kljub temu, da je imela v statutu zapisano, da gre za nepolitično organizacijo. Po letu 1931, ko je bil kralj Aleksander iz notranjepolitičnih razlogov in zaradi mednarodnega pritiska prisiljen 3. septembra 1931 izdati ustavo, ki je temeljila na nacionalnem unitarizmu in državnem centralizmu, in z njo je ponovno uvedel parlamentarizem (Stiplovšek, 1996). Po volitvah v Narodno skupščino novembra 1931 se je kot dvorna stranka formirala Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), kateri so se pridružili liberalci, del članov Samostojne demokratske stranke in Samostojne kmetijske stranke. Jugoslovanski nacionalni stranki je uspelo, da je pod svoje delovanje pridobila tudi del vodstva ZKFiD (Vidovič Miklavčič, 1994). Šele v času  vladavine JRZ se je ZKFID z vso odločnostjo, tudi po zaslugi levičarjev, otresla strankinega pokroviteljstva JNS. Na občnem zboru ZKFiD, 13. septembra 1936, so sprejeli dve resoluciji, ki sta jasno izražali odločnost zveze za samostojno pot. Sprejeli so stališče, da "najodločnejše obsojajo kakršnokoli vmešavanje raznih političnih skupin in njihovih eksponentov v program ali v njihovo socialno in kulturno delovanje" (Vidovič Miklavčič, 1994, str. 197). Zveza je postajala vse bolj samostojna in kljub raznim oviram in intrigam nasprotnikov, bodisi lokalnih, bodisi okrajnih ali banovskih oblasti, se je uspela obdržati, četudi ji je nekajkrat pretila oblastna razpustitev (Vidovič Miklavčič, 2008).

Soočala se je s številnimi notranjimi nasprotovanji in politično diferenciacijo, zlasti ob pomembnih političnih dogodkih, negotovim položajem zaradi gospodarske krize, bojaznijo pred režimskim razpustom, ki je bil nekajkrat že čisto blizu uresničitve, konkurenčnostjo organizacije nasproti Kmečki zvezi v katoliškem taboru itd. Vse našteto je od vodstva ZKFiD zahtevalo veliko mero previdnosti, zlasti do političnih usmeritev, ki bi lahko razdelila zvezo in jo onečastila pred oblastjo, zlasti zaradi delovanja z komunisti in levičarji (Vidovič Miklavčič, 1994). Zaradi socialnih in političnih razmer (brezposelnost, zadolženost kmečkega prebivalstva, simpatiziranje jugoslovanske politike z nacističnimi in fašističnimi idejami, itd.) se je Zveza kmečkih fantov in deklet po letu 1934 pričela vedno bolj nagibati na levi politični pol, zlasti je simpatizirala z Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) (Jeršek, Kacin Wohinz, Nedog Urbančič, 1963).  Ker so nasprotniki neprestano očitali, da v ZKFiD delujejo tudi levičarji in komunisti, je ZKFiD izdala več okrožnic, v katerih je DKFiD pozivala k previdnosti pri vključevanju novih članov (Vidovič Miklavčič, 1994). Ena izmed njih je bila sprejeta 23. februarja 1936 in pravi sledeče: "Z ogorčenostjo odklanjamo zlonamerna podtikanja in sumničenja, da se v kmetsko-mladinsko gibanje vrivajo ljudje s komunističnimi težnjami, istočasno pa pozivamo vsa včlanjena društva, da o vstopu posameznikov  v organizacijo temeljito presojajo, vse sumljive pa brez oklevanja izključijo" (Izjava, 1936).

Vodstvo ZKFID je imelo tudi v drugi polovici 30 let pogoste stike s Češkoslovaško, tja so večkrat odhajale skupine na prakso, kjer so se seznanjale z modernizacijo tamkajšnjih kmetijskih panog, pa tudi na ekskurzije, ki so se jih udeleževali društveni člani, in so služile izmenjavi izkušenj in znanja. Poleg tega so obiskali državno veleposestvo v vasi Uhrizoves, kjer so se seznanili z naprednimi posegi v živinoreji. Stike je imelo vodstvo ZKFiD tudi z nacistično Nemčijo, kjer je bil kmet prisilno organiziran v državni prehranjevalni urad, mu pa je država v zameno za to nudila po zakonu zaščito in gospodarsko stabilnost. Na povabilo nemškega ministrstva za kmetijstvo je Ivan Kronovšek odšel leta 1936 ne obisk v Nemčijo in je po vrnitvi želel nekatere pridobitve uvesti v slovensko kmetijstvo, kar pa so v glavnem odboru Zveze preprečili (Vidovič Miklavčič, 2008).

Pestro delovanje ZKFiD in DKFiD je po letu 1936 postopoma pričelo usihati, k čemur so v veliki meri pripomogle prepovedi banske oblasti pri ustanavljanju novih društev ter zavrnitve prošenj za  izvedbo strokovnih tečajev, prireditev, gledaliških iger itd. Po izbruhu 2. svetovne vojne v Evropi so mnoga društva pričela delovati okrnjeno, saj so bili društveni funkcionarji vpoklicani na orožne vaje, njihovi nasledniki pa so bili večinoma zaposleni, zato so se društva soočala s pomanjkanjem usposobljenega kadra (Poročilo nadzorstva, 1940). Tako se je delovanje ZKFiD omejilo na interno delo in organizacijo dovoljenih prireditev. Večjih manifestacij, zborovanj in povork zaradi prepovedi oblasti ni bilo. Društvene prireditve so bile omejene na gledališke predstave, predavanja, sestanke in izlete. Nekaj društev so oblasti razpustile, kot vzrok za razpust so oblasti navajale prekoračitev delokroga oz. politično delovanje.

 

Povezovanje ZDKFiD z ostalimi društvi na nacionalnem in mednarodnem nivoju

Zveza društev kmečkih fantov in deklet se je od vsega začetka povezovala z društvi in kmečkimi organizacijami, zlasti na mednarodnem nivoju. Na podeželju DKFiD niso bila edina, ki so skrbela za izobraževalni in kulturni razvoj podeželja, saj so s takšnim ciljem delovala pevska, prosvetna, gasilska, tamburaška, dramatična društva itd., tako da so pri organizaciji prireditev, koncertov ali gledaliških iger pogostokrat sodelovala (Maček, 1931). Zveza je sodelovala tudi s Klubom prijateljev vaške kulture, Jugoslovanskim učiteljskim združenjem, podružnicami Kmetijske družbe, Zvezo slovenskih agrarnih interesentov, pašniškimi in gozdarskimi zadrugami ter sadjarskimi in vrtnarskimi društvi (Vidovič Miklavčič, 1994).

V prijateljskih odnosih so bili z nekaterimi političnimi organizacijami ter strankami s podobnim ideološkim pogledom. Že od vsega začetka so sodelovali s Slovensko kmetsko stranko, po letu 1931 pa tudi s stranko Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije (JRKD), stranko, ki je veliko pozornost posvetila kmečkemu stanu. Skupaj z JRKD oz. kasnejšo JNS je bila ZKFiD med pobudniki in organizatorji kmečko-stanovske organizacije Zveze slovenskih kmetov (Vidovič Miklavčič, 1994).

Že takoj po ustanovitvi se je včlanila v Zvezo jugoslovanske kmetske mladine (Savez jugoslovanske zemljoradničke omladine) s sedežem v Beogradu. Savez, ki je bila leta 1924 ustanovljena na pobudo Stanka Tomšiča v Ljubljani, je bila ustanovljena po sklepu zastopnikov jugoslovanske kmečke mladine v Sarajevu (Vidovič Miklavčič, 1994). Savez je bil precej neaktiven na državnem in mednarodnem nivoju (zlasti so mu očitali premajhno aktivnost v Zvezi slovanske kmečke mladine), zato ZKFiD ni mogla samostojno vzdrževati stikov z organizacijami kmetske mladine drugih narodov (Novak, 1929b). Leta 1929 je bil razpuščen (Gerželj, 1934).

Kot članica Zveze jugoslovanske kmetske mladine je bila članica poljske in češke zveze kmečke mladine ter Zveze slovanske kmečke mladine (Poročilo o delovanju ...,1925), ki so jo zastopniki s Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Jugoslavije in Lužiški Srbi ustanovili septembra 1924 v Ljubljani. Leta 1928 je ZKFiD zaprosila za samostojno članstvo v Zvezi slovanske kmečke mladine, v katero je bila istega leta tudi sprejeta. Njihovo medsebojno sodelovanje je bilo pomembno zlasti z vidika štipendiranja in visokošolskega študija, medsebojnih obiskov, izmenjave časopisja in idej (Poročilo, 1930) ter skupnih nastopih na kongresih (Vidovič Miklavčič, 2008). Iz poročil v Grudi razberemo, da je Zveza slovanske kmečke mladine štipendirala enomesečne tečaje v Pragi in Bratislavi za člane DKFiD, jim urejala pripravništvo na Poljskem in Češkem ter organizirala prireditev Dan slovanskega kmetijstva, na kateri se je odvilo mnogo predavanj in prireditev v čast kmetovanju (Poročilo o IV. ..., 1930). Leta 1928 je bila ZKFiD na kongresu v Poznanju kot samostojna članica sprejeta v Slovansko agrarno zvezo kot samostojna pravna organizacija in predstavnica jugoslovanskega kmetsko-mladinskega gibanja (Novak, 1929a).

Precej bolj se je ZKFiD začela povezovati z ostalimi društvi na državnem nivoju po letu 1929, ko je bila z razpustitvijo političnih strank uvedena kraljeva diktatura in se je pričelo obdobje uvajanja državnega centralizma. Potrebo po tesnejšem povezovanju in sodelovanju s kulturnimi organizacijami, ki so pospeševala razvoj kmečkega gibanja, je prepoznal tudi glavni odbor ZKFiD. Na rednem občnem zboru 29. maja 1930 so sprejeli smernice o povezovanju z drugimi prosvetnimi društvi, kot so bila Kmetska prosveta, Sokol Kraljevine Jugoslavije in Zveza kulturnih društev. Zlasti s slednjo so se povezala mnoga društva na Štajerskem, ter skupaj sodelovala na izobraževalnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem področju (Vidovič Miklavčič, 1994).

Zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki je 4. julija 1930 uzakonil Sokol kraljevine Jugoslavije kot državno ustanovo in bil sestavni del vladnega obnovitvenega delovnega načrta (Kovačič, 1931) je povzročil hitro ustanavljanje sokolskih društev po Dravski banovini. Medtem ko je ZKFiD zaradi protiklerikalne usmerjenosti zavrnila sodelovanje v Katoliški akciji, pa je v glavnem odboru vedno bolj zorelo prepričanje o potrebi po sodelovanju s Sokolom kraljevine Jugoslavije (Vidovič Miklavčič, 1994). ZKFiD je v okviru sokolstva delovala kot posebna oblika - kot kmetske sokolske čete, ki so kmečkemu prebivalstvu omogočale sokolsko telovadbo, pomagale pri gradnji sokolskih domov, širile izobrazbo in pismenost z ustanavljanjem čitalnic, knjižnic in tamburaških zborov (Kmetsko gibanje in ..., 1930). Sokolske kmetske čete so bile ustanovljene v mnogih krajih, kjer so delovala društva DKFiD, prav tako pa so bila ustanovljena v krajih, kjer društev pred tem ni bilo (Resna beseda vsem ...,1931).

Zveza kmečkih fantov in deklet je 5. septembra 1931 sodelovala pri ustanovitvi Kmetske prosvete. Le ta naj bi skrbela za aktivnejšo prosvetno dejavnost, zlasti med mladino. Društva so delovala v številnih krajih Slovenije in je prispevala h kvaliteti izobraževanja ne le kmečke mladine, ampak tudi starejših (Vidovič Miklavčič, 2008). Po letu 1933 se je ZKFiD na kmečko−stanovskem področju z namenom opozarjati in reševati pereča kmečka vprašanja skušala povezati z Zvezo absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ), ki je veljala za nadstrankarsko organizacijo v katoliškem taboru. Nekateri člani ZAKŠ so bili včlanjeni v DKFiD (Vidovič Miklavčič, 1994).

Člani vodstva in društev so tudi v drugi polovici 30. let še nadaljnje sodelovali in bili v vodstvih raznih kmečko-gospodarskih organizacij in ustanov, ki so vznikle v okviru liberalnega tabora in so bile v času vladavine JNS od njegovo zaščito. Delovali so v Kmetijski družbi in njenih podružnicah, Zvezi slovenskih kmetov, Zvezi slovenskih zadrug, Zvezi slovenskih agrarnih interesentov in drugih kmetijskih ustanov, državnim Sokolu, Zvezi kulturnih društev itd. (Vidovič Miklavčič, 1994).

 

1.3.   ORGANIZACIJSKE ENOTE ZVEZE KMEČKIH FANTOV IN DEKLET

Pravilnik zveze je določal, da so se lahko vanjo včlanila vsa društva, ki so delovala po programu ZKFiD in je izvršilni odbor ZKFiD potrdil njihovo članstvo. Pravilnik je dovoljeval tudi včlanitev ostalih kmetsko-delavskih in prosvetno-kulturnih društev s sorodnim programom, ki so pospeševala kulturo in prosveto po vaseh. Tudi njihovo članstvo je moral potrditi izvršilni odbor ZKFiD (Gerželj, 1934).

Društva kmečkih fantov in deklet

Zveza kmečkih fantov in deklet je imela hierarhično ureditev. Organizacijsko najvišje je bila Zveza, njej pa so bili podrejeni pododbori, okrožja in društva kot osnovna celica delovanja.

Društva na podeželju so živahno delovala, kar dokazujejo objavljena društvena poročila aktivnosti v časopisu Gruda. Prirejala so redne seje, sestanke, razne prireditve, kot so kmečke veselice, dramske igre, tekmovanja, strokovni tečaji, predavanja itd. Vsako društvo je moralo na občne zbore ZKFiD pošiljati delegate in plačevati letno članarino (Poziv na redni ..., 1930). V posamezna društva kmečkih fantov in deklet so se lahko mladi včlanili z dopolnjeno starostjo 14 let in bili člani vse do poroke, a so leta 1931 pravilo spremenili, tako da so se lahko včlanile tudi poročene osebe, ki so izpolnjevale pravila in program organizacije (Gerželj, 1934).

Po pravilniku oz. navodilih za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet so društva lahko ustanovili v vsakem kraju, kjer se je zbralo vsaj 10 kmetskih fantov in deklet. Priprave za ustanovitev vsakega novega društva, ki so se pričele že nekaj mesecev pred ustanovnim občnim zborom, je vodil pripravljalni odbor za ustanovitev društev. Ta je moral zaprositi ZKFiD za društvene pravilnike, ki so jih običajno prejeli šele po ustanovitvi, spisati vlogo za ustanovitev društva na sresko načelništvo skupaj s pravili ter nabaviti ustrezne poslovne knjige za vodenje administracije (tajniško knjigo, blagajniško knjigo, itd). Ko je bila ustanovitev novega društva že skoraj končana, je moral sporočiti Zvezi datum in lokacijo vsaj dva tedna pred ustanovnim občnim zborom, da je Zveza pravočasno poslala svojega delegata. Pravilnik Zveze je določal, da lahko društva tudi izstopijo iz ZDKFiD, in sicer tako, da so zvezi prijavila svoj izstop, če niso plačali v določenem roku društvenih prispevkov ali če ga je občni zbor izključil (Vidovič Miklavčič, 1994).

Tako je bilo v prvem desetletju delovanja ZDKFiD skupaj ustanovljenih 124 DKFiD,a je njihovo število zelo neenakomerno naraščalo zaradi različnih vzrokov. Majhnega porasta organizacije v obdobju 1929—1932 so krive zlasti politične razmere, saj so bile oblasti zelo previdne pri ustanavljanju novih društev. Po letu 1932 je število novoustanovljenih društev hitro naraščalo, k čimer je v veliki meri pripomoglo delo predsednika Ivana Kronovška (Gerželj, 1934) in povezovanje s stranko JRKD. Do septembra 1935 je število društev naraslo na 149. Po letu 1935 so imela nova društva pri ustanavljanju velike težave zaradi spremenjenih političnih razmer po petomajskih volitvah in vladavini JRZ, kajti banska uprava je na podlagi poročil okrajnih načelstev in orožniških postaj zavračala odobritve pravil društev in same ustanovitve z utemeljitvijo, da so ponekod med člani pripravljalnega odbora pripadniki komunistov. S težavami pri ustanovitvi so se soočali v  Bohinjski Bistrici, Mokronogu, Trebelnem, Kapeli, Veliki Loki, Zrečah, Vanečih, itd, zato so se na odločitve oblasti pritoževali. V redkih primerih so bile njihove pritožbe sprejete in so lahko ustanavljali društva. Kljub temu pa nekateri okraji takšnih težav niso imeli, zato so društva uspešno nastajala (Vidovič Miklavčič, 1994). Tudi ostala društva, ki so že bila ustanovljena, so imela mnogo težav z bansko upravo, saj jim je zavračala prijave na prireditve, ter z davčno upravo in organi finančne kontrole, saj jim niso priznavala finančnih olajšav za prosvetno delo, ker se niso imenovala prosvetna društva (Zapisnik XIV. rednega ..., 1938). Vzporedno s porastom društev je raslo število včlanjenih kmečkih fantov in deklet. Leta 1930 bilo v zvezo včlanjenih 3.200 organiziranih članov in članic, že štiri leta kasneje pa je štela kar 11.347 članov in članic. Kljub širjenju mreže društev po podeželju, pa so mnoga prenehala z delovanjem. Med leti 1924 in 1934 je prenehalo delovati 22 društev. Vzrokov je več: pomanjkanje volje do ustvarjanja in delovanja, članstvo v drugih društvih, nesposobnosti mladih, da bi nadaljevali delo predhodnikov, neugodne politične razmere itd. (Gerželj, 1934).

 

Tabela 1: Širitve društev kmečkih fantov in deklet v obdobju med 1924-1935.

Opomba: kljub temu, da smo pregledali vse mesečnike Grude in sezname v ARS je seznam nepopoln.

Leto

Ustanovljena društva kmečkih fantov in deklet

1924

Brezovica, Trebnje, Velika Loka, Horjul, Radomlje, Sveta Marjeta ob Pesnici, Spodnje Golo - Škrilje, Dobrova pri Ljubljani, Žabnica, St. Rupert, Podgora, Želimlje in Dol-Beričevo

1925

Medvode, Bohinjska Bistrica, Trzin, Kamnik, Maribor in Lesce

1926

Sveti Jurij ob Ščavnici, Orla vas in Leskovec pri Krškem

1927

Sovodenj in Škocjan pri Turjaku

1928

Duplje pri Tržiču, Dramlje, Kostanjevica, Ljubljana, Sveti Andraž v Halozah, Notranje Gorice, Vače, Videm - Dobrepolje, Matena, Tomišelj, Predgrad pri Črnomlju, Krka pri Stični, Toplice pri Novem mestu, Sveti Lovrenc v Slovenskih goricah

1929

Sveti Jurij ob Taboru, Frankolovo, Podhosta in Središče ob Dravi

1930

Stranice

1931

Bolfenk pri Središču, Straža-Valta vas, Zapoge, Zgornja Hudinja pri Celju in Gotna vas

1932

Iška vas, Bela cerkev na Dolenjskem, Ig-Studenec, Gameljne, Sveti Lovrenc v Savinjski dolini, Šmartno pri Litiji, Celje - okolica, Ljubečna pri Celju, Trnovo, Olimlje, Trnovlje, Draga pri Stični, Sveti Jurij ob Južni železnici, Družmirje pri Šoštanju, Sveti Pavel pri Preboldu, Nova vas-Bloke, Pragersko, Gorenje Otave, Škofja vas in Gorica pri Krškem

1933

Birčna vas, Šinkov turn, Zapotok, Veliki Osolnik, Ponikve, Slovenske Konjice, Mlake, Bočna, Šalek, Gorica, Hrastje, Gradac, Ljubljana, Slovenska Bistrica, Dravlje pri Ljubljani, Dvor pri Žužemberku, Teharje, Šentvid pri Ljubljani, Rakek, Krška vas pri Brežicah, Sv. Miklavž pri Ormožu, Št. Jernej na Dolenjskem, Šalovci, Ponikva ob Južni železnici, Dobrunje pri Ljubljani, Grahovo

1934

Sveti Peter na Medvedjem selu, Braslovče, Dobrava pri Kropi, Hrušica pri Ljubljani, Rateče - Planica, Obrh, Zavodnje, Sveti Jurij pri Grosupljem, Slivnica pri Celju, Studenice pri Poljčanah, Stari trg, Moravče, Sveti Lenart nad Laškim, Skaručna, Hajdina, Prevorje, Loče pri Poljčanah, Tepanje pri Konjicah, Oplotnica, Log pri Logatcu, Hum pri Ormožu, Gora pri Sodražici, Šmartno ob Savi, Griblje, Rožni dol pri Semiču, Sela - Gaberje, Turje, Zaplana, Rogaška Slatina, Hlebče, Rečica ob Savinji, Vihre ob Krki, Ravnik-Bloke in Adlešiči

1935

Mirna peč, Vojnik okolica, Rosalnice pri Metliki, Donačka gora pri Rogatcu, Podgrad pri Novem mestu, Vuzenica pri Ptuju, Kapela pri Slatini, Zreče pri Konjicah, Gorenje polje pri Novem mestu, Talčji vrh pri Črnomlju, Draža vas pri Poljčanah, Bohinjska Češnjica, Voglje pri Kranju, Prevorje, Sveta Planina, Naraplje, Sveti Janž na Dravskem polju, Urina sela pri Novem mestu, Zagorje, Hajdina, Skoke pri Mariboru, Veliki Obrež, Skoke, Draža vas, Veliki Obrež pri Dobovi, Črnomelj, Moste pri Komendi, Sveti Urban pri Ptuju, Velike Lipljene, Železna gora, Sveti Florjan pri Rogatcu, Prekopa

1936

Sebeborci, Borejci, Podpeč

Po letu 1937

Černelavci, Sveti Janž na Dolenjskem, Šmartno ob Dreti in Zagradec na Dolenjskem, Pristava, Muhaber pri Novem mestu, Stična, Vrhnika, Černelavci - Veščica, Gornji Petrovci, Duplje, Bizeljsko, Sveti Jakob v Slovenskih goricah, Puconci, Adrijanci, Stranice, Pirniče, Očeslavci, Kapele, Šulinci, Nemčavci, Vaneča, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Mota, itd.

(Vir: Gerželj, 1934; Delo naših društev, 1935; Ustanovni občni zbori ..., 1935a; Ustanovni občni zbori ..., 1935b; Ustanovni občni zbori ..., 1935c; Poročilo nadzorstva, 1940).

 

Okrožja in pododbori društev kmečkih fantov in deklet

Več društev na manjšem geografsko zaokroženem območju je tvorilo okrožje DKFiD (npr. ižansko, konjiško, savinjsko, novomeško okrožje itd.) z nalogo povezati v delovno celoto vsa društva v okolišu, skrbeti za strokovno udejstvovanje društev, spodbujati medsebojno povezovanje in sodelovanje društev, spodbujati in nuditi moralno pomoč neorganizirani mladini pri ustanavljanju novih društev (Pravilnik za Pododbore ..., 1931).

Da bi še tesneje povezali društva v regijah med seboj, je glavni odbor sklenil ustanavljati pododbore. Delegati so na podlagi poročila podpredsedstva ZKFiD na občnem zboru junija 1929 potrdili predlog, da bodo v letu 1930 pričeli z oblikovanjem pododborov s sedeži v večjih krajih, ki naj bi povezovali več okrožij, vendar je proces trajal več let (Pravilnik za Pododbore ..., 1931).

Poleg centrale je delovalo še 7 pododborov. Kot prvi je bil leta 1928 ustanovljen celjski pododbor s sedežem v Celju, za njim ljubljanski s sedežem v Ljubljani, novomeški s sedežem v Novem mestu, notranjski s sedežem v Novi vasi na Blokah, krški s sedežem v Krškem, konjiški s sedežem v Slovenskih Konjicah in ptujski s sedežem v Ormožu. Z njihovim oblikovanjem se je število novoustanovljenih društev močno povečalo, hkrati pa so s svojim delovanjem (organizacija predavanj, tekem, tečajev itd.) v veliki meri razbremenili delovanje ZKFiD (Gerželj, 1934). Obseg posameznih pododborov se je v 30. letih 20. stoletja večkrat spremenil. Ljubljanski pododbor je vključeval Ljubljano mesto, Ljubljano okolico, Litijo, Kamnik in Kranj; novomeški je vključeval Novo mesto, Metliko in Črnomelj, krški Krško in Brežice, konjiški Slovenjske Konjice in desni breg Maribora, ptujski je vključeval Ptuj in Ormož, notranjski Kočevje in Logatec, celjski pa Celje mesto in Celje okolico (Zapisnik seje predsednikov ..., 1934). Po letu 1936 so podobore preimenovali v okraje in okrožja; nastali so celjski, krški, ptujski, novomeški, ljubljanski, prekmurski, gorenjski, konjiški, logaški in mariborski (Zapisnik XIV. rednega ..., 1938).

V pododbor so včlanili vsa obstoječa društva (in njihove člane) v okraju - ta so imela status rednega člana, poleg tega bili kot izredni člani včlanjeni pripravljalni odbori za ustanovitev društva v okraju. Oboji skupaj so tvorili širši odbor določenega pododbora. Poleg rednih in izrednih članov so pravila predvidevala tudi podporne in častne člane (Pravilnik za Pododbore ..., 1931).  

Pododbor je vodil ožji glavni odbor, katerega je sestavljalo osem članov − izmed njih so izvolili predsednika, tajnika, blagajnika, odbornike in določili dva revizorja, ki sta pregledovala račune. Poleg ožjega je deloval širši glavni odbor, katerega so sestavljali delegati posameznih društev in pokrovitelji - namestniki, ki jih je glavni odbor vključil po sporazumu s posameznimi društvi. Pravila so predvidevala, da je vsakemu društvu, ki je imel status rednega člana, pri glasovanju pripadal en glas na vsakih 25 članov, medtem ko so imeli pripravljalni odbori po en glas ne glede na število zastopnikov, ki jih je pripravljalni odbor poslal na sejo (Pravilnik za Pododbore ..., 1931).

Njihovo delovanje je urejal Pravilnik za pododbore, ki je bil soglasno sprejet na redni seji glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, dne 5. septembra 1931. Najpomembnejše naloge so bile izvajati program ZKFiD v različnih okrožjih, ustanavljati DKFiD, združevati fante in dekleta, ki kot člani pripravljalnega odbora pripravljajo v svojih vaseh ustanovitev društva, posredovati med DKFiD in ZKFiD, skrbeti za skupne zadeve in prireditve vseh društev svojega okrožja. Sredstva za svoje delovanje so prejeli od ZKFiD in članarin ter po zakonu dopustnih dohodkov, ki so jih v večini predstavljale donacije (Pravilnik za Pododbore ..., 1931).

 

Zveza kmečkih fantov in deklet

Najvišje je bilaosrednja organizacija Zveza kmetskih fantov in deklet s sedežem v Ljubljani, v katero so bila včlanjena vsa obstoječa DKFiD. Kot matična organizacija je skrbela za organiziranje članskih in javnih sestankov, predavanj o gospodarskih, kulturnih, socialnih in družabnih problemih, prirejala shode, zborovanja, tekme koscev, žanjic in tekme v raznih kmetskih delih, tečaje, razstave, izlete, kolesarske, smučarske, konjske dirke itd., skrbela za izdajanje in razširjanje knjig in časopisov, prirejala gledališke in filmske predstave in akademije, materialno in moralno podpirala prizadevanje kmečko-delavskega človeka ter sodelovala s sorodnimi organizacijami (Gerželj, 1934).

Organizacijo je sprva vodil glavni odbor ZKFiD, ki so ga sestavljali odborniki s celotnega slovenskega dela Kraljevine SHS, vendar so se kmalu pokazale težave pri vodenju zveze, saj se odborniki izven Ljubljane niso redno udeleževali sej, zato se je uprava ZKFiD razdelila na dva organa, in sicer na glavni in izvršilni odbor (Gerželj, 1934). Poleg tega so v okviru izvršilnega odbora ustanovili posebne odseke, ki so skrbeli vsak za svoje področje. Izvršilni odbor, ki je imel enoletni mandat, so tvorili predsednik, trije podpredsedniki, tajnika, blagajnika ter 6−12 odbornikov. Njegove pristojnosti so bile vodenje notranjih in zunanjih zvezinih zadev kot so: oskrbovanje zvezinih premičnin, sprejemanje in izdajanje računov ter denarnih prejemkov, skrbeti za red v ZKFiD in društvih, redno poročanje o zvezinem delovanju in skrb za korespondenco z društvi, udeleževanje sej, sestankov in zborovanj včlanjenih društev, izvrševanje sklepov občnega zbora, izdajanje pravilnikov in poslovnikov itd. Izvršilni odbor je imel seje najmanj enkrat na dva meseca na poziv predsednika. Drug pomemben organ je bil glavni odbor, ki so ga tvorili predsedniki zveznih pododborov, ki jim je predsedoval predsednik Zvezinega vodstva. Sestajal se je na sejah po potrebi ali na poziv predsednika društva in je dajal izvršilnemu odboru smernice in navodila, zlasti v izpopolnitev, potrjeval je pravilnike in poslovnike, potrjeval je Zvezin proračun, upravljal Zvezine nepremičnine, določal teritorialne obsege pododborov, potrjeval učne načrte tečajev, korigiral sklepe izvršilnega odbora ZKFiD, sprejemal člane in skliceval občne zbore in članske sestanke (Pravila Zveze kmetskih ..., 1934).

Prvih pet let je glavni odbor ZKFiD uspešno izvajal zastavljene cilje in naloge. Vendar se je po letu 1928, ko je število društev hitro naraščalo, morala soočiti z novimi zahtevami in čedalje številčnejšimi nalogami, zato je morala stalno širiti svoj delokrog (Gerželj, 1934). Leta 1932, ko je bilo gospodarsko stanje zaradi gospodarske krize čedalje slabše, je ZKFiD zaradi naraščanja novoustanovljenih društev delovala v vedno večjem administrativnem obsegu. Posledično je bila prisiljena reorganizirati svoje delovanje. Poleg glavnega in izvršilnega odbora so bili ustanovljeni novi odseki, ki so takoj pričeli skrbeti vsak za svoje področje (Reorganizacija Zveze, 1932), s čimer se je delovanje glavnega odbora okrepilo in postalo bolj učinkovitejše. Nastali so organizacijski, finančni, kmetsko-strokovni, športni, tamburaški, kino-radijski, tiskovni, dramatični, dijaški, socialno-gospodarski, smučarski, dekliški itd. odsek. Vsak je imel svoje zadolžitve: organizacijski odsek je skrbel in vodil ustanavljanje novih društev ter poskušal oživeti nedelujoče, dajal pobude za prirejanje tečajev, tekem, proslav, poučnih izletov, zadolžen je bil za reorganizacijo poslovanja Zveze, uvedbo enotnega poslovanja v društvih in pripravo organizacijskega pravilnika. Socialno-politični in kulturni odsek sta se ukvarjala s kulturnimi, socialnimi in političnimi zadevami, ki so se nanašale na zvezino delovanje, prirejala sestanke in razprave, predavanja ter izdajala spise, brošure in ostale publikacije. Finančni odsek je bil odgovoren za pridobivanje finančnih sredstev, ki so omogočala delovanje ZKFiD. Poseben dijaški odsek je skrbel za včlanjevanje mladih med 14 in 18 letom starosti v ZKFiD, reševal različne težave dijakov ter se trudil, da je v mestih šolajoča kmečka mladina ohranjala kmečko miselnost in način življenja. Delovali so tudi odseki, ki so skrbeli za zabavo in rekreacijo: kino-radijski odsek je skrbel za predvajanje poučnih inzabavnih filmov po društvih, tiskovni odsek za razširjanje kmečkega tiska (Kmetskega lista, Grude, Kmetijske Matice itd.), zbiral prispevke o delovanju društev in ZKFiD za tiskovni sklad Grude (Pomnoženo in razširjeno ..., 1933). Naloga športnega odseka je bila dajati iniciativo za prirejanje športnih tekem v obliki kmetskih del, političnih metod, socialnih akcij itd. (Športni odsek, 1933), zadolžen je bil za pripravo novih pravilnikov za kmečke tekme. Ustanovili so tudi kolesarski odsek, ki je skrbel za združevanje kolesarjev različnih društev, organiziral razne izlete, povorke in manifestacije (Iz Zveze, 1933).

Zveza je imela svoj grb in zastavo. Grb je bil v obliki štiriperesne deteljice. Društvena zastava je bila zelene barve in v obliki pravokotnika, v sredini je imela bel krog, v katerem je bila prišita na obeh straneh zastave zelena deteljica. Velika je bila 100 x 145 cm, krog v njej je meril 73 cm, deteljica (brez peclja) pa je morala biti visoka 50 cm. Uporabljali so jo pri povorkah, svečanih prireditvah, procesijah, pogrebih in drugih proslavah.Zastava se je pritrdila na drog s pomočjo zelene vrvice, katero so pri vrhu droga privezali, ovili okoli droga ter jo v spodnjem delu ponovno privezali (Naše zastave, 1937).

Slika 1: Skica društvene zastave.

(Vir: Naše zastave, 1937).

 

1.4.   DEJAVNOSTI ZVEZE KMEČKIH FANTOV IN DEKLET

Zveza kmečkih fantov in deklet je delovala na gospodarsko-strokovnem, gospodarsko-socialnem, kulturno-vzgojnem in izobraževalnem področju. V želji ohraniti slovenska kmečka gospodarstva, doseči višjo kulturno raven vasi ter duhovno in politično osamosvojili kmečko mladino, je vodstvo ZKFiD posvetilo veliko pozornosti vzgoji in izobrazbi svojih članov (Vidovič Miklavčič, 1994). Poleg izobraževalnega dela (t. j. organizacija tečajev, predavanj, strokovnih ekskurzij in izletov, debatnih večerov) je vsako leto prirejala tudi članske in javne sestanke, proslavo Matija Gubca, skrbela za razširjanje in izdajanje knjig z ustanavljanjem knjižnic in čitalnic, izdajala časopise (Poročilo o IV. ..., 1930), organizirala redni občni zbor ZKFiD, obisk Kmetijskega praznika na Krškem polju in na Bledu, kmečke manifestacije s kmečkimi igrami ter srečelove, s katerimi je skušala pridobiti finančna sredstva za delovanje zveze in društev (Novak, 1928).

Slika 2: Skupina tekmovalcev in tekmovalk s tekme koscev in žanjic v Medvodah leta 1931.

(Vir: Skupina tekmovalcev in ..., 1928, str. 190 ).

 

Ker je ZKFiD imela zelo širok spekter delovanja, je znotraj le te delovalo več odsekov: izobraževalni, dramski, kulturno-socialni, športni, ženski, tiskovni, odsek za knjižnice in čitalnice itd. (Adamič, 1980).

Delovanje na izobraževalnem področju

Že od samega nastanka so ZDKFiD in pododbori prirejali prosvetno−organizatoričine tečaje za fante in dekleta z namenom usposobiti udeležence za vodenje društev in jim prikazati možnosti za vzgojno− prosvetno in izobraževalno delo. Le ti so bili organizirani posebej za ženske in posebej za moške. Na njih so lahko sodelovali člani delujočih društev, kot tistih, ki so se na ustanovitev šele pripravljala. Tesno je z ZKFiD in pododbori sodelovala Kmetska prosveta in Zveza kulturnih društev (Tomšič, 1934).

Najpomembnejša dejavnost ZKFiD je bilo strokovno izobraževanje, s čimer so želeli izboljšati gmotni položaj kmečkega prebivalstva. Zveza se je zavedala velikega pomena izobrazbe za kmečke fante in dekleta, saj so mnogi imeli dokončano samo osnovno šolo (Poročilo o rednem ..., 1929). V ta namen so društva, pododbori ali zveza prirejali gospodarske in gospodinjske tečaje, strokovna in poljudna predavanja, organizirali strokovne razstave in poučne izlete na kmetijske šole, vzorna posestva, gospodarska podjetja itd., izdajali strokovno literaturo in časopise (Društvo kmetskih fantov ..., 1924).

Slika 3: Sadjarska razstava DKFD v Dramljah.

(Vir: Gerželj, 1934, str. 234).

 

Iz knjižice Seznam predavanj, izdane leta 1934, so razvidne tematike predavanj in tečajev. Seznam izvedenih predavanj je zelo pester in vključuje tako gospodarske (živinoreja, sadjarstvo, poljedelstvo, mlekarstvo in sirarstvo, zadružništvo, živinozdravniške teme, fitofarmacevtska sredstva itd.), kulturne, sociološke, pravne, zgodovinske, zemljepisne in politične teme (Seznam predavanj, 1934). Do leta 1934 so vsa društva skupaj priredila 3839 predavanj. Predavatelji so prihajali iz vrst kmetov in vodstva ZKFiD, kajti kmetijskih strokovnjakov si niso mogli privoščiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (Gerželj, 1934). Samo leta 1937 so vsa društva priredila 531 predavanj, 39 različnih tečajev, 753 sestankov, 33 proslav, 57 mladinskih zborovanj, 126 poučnih izletov, 105 iger in 382 raznih drugih prireditev (Veličastno zborovanje ..., 1937).

Poleg predavanj je ZKFiD organizirala tudi različne kmetijsko−strokovne tečaje (zadružne, računske, živinorejske, travniške, pašniške tečaje, mlekarske in sirarske tečaje, tečaje za sadjarstvo in cepljenje sadnega drevja, za prašičjerejo, umetno gnojenje (Gerželj, 1934), tečaje za dekleta (kuharske, tečaje konzerviranja sadja in zelenjave, o barvanju pirhov(Račič, 1925), zdravstvene, tečaje o negi otroka, higieni v domači hiši, v vezenju, splošnem gospodinjstvu (Gerželj, 1934), šiviljske, prikrojevalne, tečaje ročnih del, tečaje računanja, branja in pisanja (Poročilo o delovanju ..., 1925). Tečaji so bili časovno daljši (trajali več dni, teden ali mesec), zato so potekali v zimskem času, ko je bilo dela na kmetijah manj. Ponavadi so bili razdeljeni na dva dela: v dopoldanskem času so tečajniki poslušali teoretični del, v popoldanskem času pa je sledil še praktični del. Na tečaj se je lahko prijavilo največ 20 deklet oz fantov, ki so morali biti včlanjeni v DKFID, ter so bili stari vsaj 16 let. Tečajniki so si morali sami priskrbeti potrebne pripomočke, ZKFiD je zagotovila strokovno podkovane učitelje, organizator (društvo) pa je moralo poskrbeti za prehrano in prenočišče za učitelja

Vodili so jih učitelji, duhovščina, izobraženi kmetje ali vaški trgovci (Poročilo o rednem ..., 1929). Na njih naj bi se kmečka mladina toliko dolgo izobraževala, da bi obvladala vse novosti v posameznih panogah kmetijstva in uvajala sodobnejše kmetijske tehnike in smotrnejše gospodarila na kmetijah. V medvojnem obdobju so ZKFiD, pododbori in društva organizirali preko 410 kmetijskih in gospodarskih tečajev in preko 398 gospodinjskih tečajev za dekleta. Izvajali so tudi poskusne krožke. Leta 1934 je so društva v ljubljanskem pododboru po poljskem vzoru uvajala gospodarske tečaje kmečke mladine oz. t. i. poskusne krožke (Vidovič Miklavčič, 1994) za vzrejo prašičev, perutnine, zelenjave in krompirja.

Slika 4: Prikrojevalni tečaj DFKD v Orli vasi v dneh 23. februarja do 5. marca 1931.

(Vir: Gerželj, 1934, str. 239).

 

Zveza je zelo aktivno sodelovala z Zvezo slovanske kmečke mladine, zato so bile pogoste strokovne ekskurzije na Češkoslovaško, ki je v medvojnem obdobju veljala za eno izmed kmetijsko najbolj razvitih držav v srednjeevropskem prostoru. Na strokovnih ekskurzijah so se udeleženci seznanili z gospodarskim stanjem, načinom obdelovanja polj in uporabe kmetijskih pridelkov za industrijsko rabo (Zveza društev …, 1924).

Že od ustanovitve dalje je ZKFiD predvidevala ustanovitev knjižnice, ki bi vsebovala številčno kmetijsko strokovno literaturo. Knjige so pridobivali z nakupom in z darovanjem članov DKFiD (Strokovna knjižnica Zveze, 1928). Knjižnica se je dolgo časa otepala s pomanjkanjem knjig in slabim finančnim stanjem, zato je bila za normalno delovanje vzpostavljena šele leta 1928. Do leta 1931 je nabavila precejšnje število knjig in se preoblikovala v potovalno knjižnico, v kateri so si zainteresirana društva izposodila knjige za dobo enega ali dveh mesecev. Vsak potujoči oddelek je štel po 50 knjig - večinoma leposlovja, nekaj je bilo tudi strokovne literature. Vodstvo ZKFiD je spodbujalo DKFiD naj v svojih krajih ustanavljajo knjižnice ter jih spodbujala k branju, zlasti v zimskem času (Knjižnica, 1931). Poleg knjižnice so imela nekatera društva tudi svoje čitalnice, kjer so organizirala pevske nastope, koncerte, recitale itd. (Gerželj, 1934). 

Kulturno delovanje

Za kulturno področje, ki je bilo poleg izobraževalnega izrednega pomena, so skrbeli kulturni, tamburaški, dramatični in kino-radijski odsek. Posamezna društva so prirejala prosvetne dni, prosvetne večere, igre, pevske zbore, folklorne prireditve, godbo itd.

Številna poročila, ki jih zasledimo tekom izhajanja mesečnega časopisa Gruda, dokazujejo na pestre in številčne dejavnosti. Mnoga društva so imela svoj dramski odsek, ki je bil dejaven zlasti v zimskem času, in uprizarjala veseloigre, burke, šaljive prizore. Od druge polovice 30. let zasledimo tudi uprizoritve resnejših dramskih del (Kaj bodo delala ..., 1928; Vidovič Miklavčič, 1994). Do leta 1934 so vsa DKFiD skupaj priredila kar 673 dramskih predstav in 61 glasbenih nastopov, kar kaže na veliko priljubljenost in uspešnost gledališkega delovanja (Gerželj,1934). Poleg tega so organizirala preko 240 izletov, 864 vaških veselic, zabavnih večerov in miklavževanj (Vidovič Miklavčič, 1994),glasbenih prireditev, nastopov pevskih in tamburaških zborov itd. (Nemec, 1973). Potem, ko se je med kmečki sloj pričel širiti radio, so zlasti v finančno močnejših društvih kupovali radijske aparate ter prirejali radijske večere (Kaj bodo delala ..., 1928).

Slika 5: Vabilo na 10. redni občni zbor ZKFiD, ki je potekal 8. septembra 1934 v Ljubljani.

 (Vir: Vabilo na ..., 1934, str. 212).

 

Vsako leto je ZKFiDpriredila redni občni zbor, ki je moral biti izveden najkasneje do septembra. Sklical ga je izvršilni odbor Zveze, ki je vsaj dva tedna pred predvidenim občnim zborom izdal razglas z okrožnico vsem funkcionarjem in društvom ter hkrati podal tudi predviden dnevni red. Občni zbor so tvorili delegati včlanjenih društev. Na občnem zboru so odločali o vseh pomembnih zadevah ZKFiD, volili so predsednika, izvršilni obor, glavni odbor, analizirali delovanje vodstva in mu (če je bilo potrebno) podelili razrešnico, spreminjali so pravila, sklepali o predlogih glavnega in izvršilnega odbora, volil delegate za občni zbor Zveze slovanske agrarne mladine itd. (Pravila Zveze kmetskih ..., 1934). Po odobritvi zapisnika prejšnjega občnega zbora in ugotovitvi sklepčnosti, so predsednik, podpredsednika, tajnik in blagajnik podali delovna poročila za preteklo leto. Na občnem zboru je glavni odbor ZKFiD delegate seznanil s predlogom letnega načrta za prihodnje leto, nato so delegati o njem debatirali ter ga na koncu potrdili, razglabljali so o tekočih problemih in sprejemali resolucije. Vsako leto so na občni zbor povabili kakšnega gostujočega predavatelja, ki je zbrane izobraževal o kmetijskih temah (naloge mladine v zadružnem gibanju, živinske bolezni, Katoliška akcija po Sloveniji itd.) (Poročilo o rednem ..., 1929).

Zveza je vsako leto organizirala kongres ZKFiD, kjer so se zbrali delegati vseh včlanjenih društev. Na njem je imel otvoritveni govor predsednik ZDKFiD, sledili so govori predstavnikov najpomembnejših kmetijskih mladinskih organizacij (predsednik Zveze slovanske kmetske mladine, predstavnik Poljske kmečke mladine itd.) in vabljenih predavateljev, ki so zbranim predavali o kulturnih in gospodarskih temah. Po končanem kongresu je sledil obisk strokovno kmetijske razstave in vaška veselica (Poročilo o delovanju ..., 1925).

Športno področje

Športni odsek in društva so precej pozornosti namenili t. i. "kmetsko−mladinskemu športu", kamor so uvrščali tekme koscev, grabljic, žanjic, tesačev in drugih panog kmečkega dela. Idejni utemeljitelj tekmovanj v kmečkem delu je bil član glavnega odbora ZKFiD Tine Janhar. Prvo tekmovanje koscev je bilo 29. junija 1928 v Medvodah, prva tekma žanjic pa 15. julija istega leta prav tako v Medvodah. Poleg kmetsko−mladinskega športa je športni odsek skrbel za športne dejavnosti, med katerimi so bile najbolj razširjene smučanje, plavanje, konjske in kolesarske dirke. Večina dejavnosti športnega odseka je potekala v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih. Ker je bilo športno udejstvovanje zelo priljubljeno med mladino, so bili športni dogodki za glavni odbor ZKFiD pomembno propagandno sredstvo, ki je pripomoglo k zbiranju mladine na podeželju (Vidovič Miklavčič, 1994).

Slika 6: Smučarji DKFiD Nova vas - Bloke.

 

(Vir: Gerželj, 1934, str. 261).

 

Po letu 1931 so postali priljubljeni izleti v hribe, na izletne točke, božje poti ali planinske vrhove. Organizatorji so vedno izbrali takšne izletniške točke, kamor je lahko prišlo čim več članov DKFiD. Na pohodih so se medsebojno spoznavali, družili in zabavali (Iz "Zveze kmetskih ..., 1933). Priljubljeni so bili izleti na Mrzlico, Kum, Sv. Katarino in Krim (Gerželj, 1934).

Po statističnem pregledu kmetsko-športnega odseka, ki je bil objavljen v reviji Gruda leta 1934 so društva med letoma 1924−1934 priredila 210 tekem koscev, 95 tekem žanjic, šest tekem tesačev in tri tekme oračev. Zelo dejaven je bil kolesarski odsek, ki je priredil 82 dirk. Najbolj poznana je bila tradicionalna velika kolesarska dirka na kmečki prireditvi na Krškem polju, ki jo je vsako leto priredila  ZKFiD. Statistični podatki navajajo, da je bilo v prvem desetletju obstoja Zveze organiziranih 427 tekmovanj s preko 43.000 udeleženci v organizaciji Zveze, pododborov ali društev, kar potrjuje tezo, da je bila Zveza zelo aktivna organizacija v medvojnem obdobju (Vidovič Miklavčič, 1994). 

Slika 7: Kolesarski odsek DKFiD Nova vas - Bloke.

(Vir: Gerželj, 1934, str. 250).

 

Mladinske manifestacije s kmečkimi tekmamikoscev in grabljic

Med najbolj priljubljenimi dogodki so bile vsakoletne mladinske manifestacije, ki so jih popestrile tekme koscev za naslov prvaka Dravske banovine. Organizirala jih je ZKFiD, pododbori ali posamezna društva (Mastnak, 1932) v poletnem ali zgodnjejesenskem času, ko so bila najpomembnejša kmečka opravila že opravljena (Zvezina tekma koscev, 1931). Na manifestacijah so bili praviloma prisotni predstavniki oblasti in političnih strank - mnogi prvaki strank so bili pokrovitelji proslav, tekem koscev, grabljic, žanjic, tesačev, razstav, tečajev itd. (Vidovič Miklavčič, 1994). Prva manifestacija je potekala 21. junija 1931 v Beričevem, druga pa leto kasneje v Št. Vidu pri Ljubljani (današnji Šentvid) pod pokroviteljstvom bana dr. Draga Marušiča. Manifestacije so se vršile tudi ob drugih priložnostih, kot so razvitja društvenih praporov, otvoritve krajevnih društvenih domov itd. (Veličasten praznik ...1932; Naš prvi mladinski ..., 1933; Vidovič Miklavčič, 1994).

Slika 8: Utrinek s prve mladinske kmečke manifestacije v Beričevem, 21. junija 1931, kjer je potekala tekma koscev za prvaka Dravske banovine.

(Vir: Gerželj, 1931b, str. 192).

 

Manifestacija se je pričela s sprevodom, na čelu katerega so jezdili konjeniki z zastavami, za njimi je korakala godba na pihala, tekmovalci s kosami in grabljami, kolesarji z okrašenimi kolesi ali okrašeni kmečki vozovi in nazadnje občinstvo. Povorka je prikorakala na tekmovalni prostor skozi slavolok, kjer je bilo zapisano posvetilo kmečkemu delu oz. kmečki mladini (Mogočen kmetsko-mladinski ..., 1931). Sredi tekmovalnega prostora je stala manjša tribuna za politične predstavnike in zastopnike javnih in vojaških oblasti. Pred začetkom tekmovanja so zbrane nagovorili politiki (iger se je udeležil minister Igor Pucelj, ban dr. Drago Marušič, župani itd.), sledilo je razvitje praporja in pozdravni govor predsednika Zveze (Veličasten praznik ...1932).

Na tekmovanju koscev in grabljic so se za naslov Zvezinega prvaka kosca medsebojno pomerili najboljši kosci, ki so bili člani DKFiD, in so se izkazali na društvenih ali tekmah pododborov. V želji, da bi se tekmovanja udeležilo čim večje število tekmovalcev, je ZKFiD vsem društvenim prvakom financirala vožnjo na tekmovanje (Zvezina tekma koscev, 1931). Tekmovalci so morali imeti svoje orodje - kose, ki so jih pred tekmovanjem še lahko nabrusili, med tekmovanjem pa ni bilo dovoljeno. Po navodilih rediteljstva in komisije, kako poteka tekmovanje, so na znak tekmovalci pričeli kositi odmerjeno parcelo. Ko so vsi opravili delo, je njihovo košnjo ocenila komisija (Mogočen kmetsko-mladinski ..., 1931). Potem so se med seboj pomerile še grabljice, ki so prav tako morale s seboj prinesti lesene grablje. Komisija je ocenjevala čistost grabljenja in čas, v katerem so pograbile in izdelale kupico. Najbolje kosce in grabljice so organizatorji  tekmovanja nagradili s praktičnimi nagradami: urami, novim poljedelskim orodjem, kmetskimi knjigami ali denarnimi nagradami. Po razglasitvi izida tekme je ZKFiD organizirala veliko kmečko veselico s srečelovom in šaljivimi prizori (Tekma koscev za ..., 1931i).

Tekme žanjic

V sklopu športnega odseka so bile organizirane tudi tekme žanjic, ki pa niso bile tako pogoste kot tekme za najboljšo grabljico. Tekmovanje se je odvijalo v juniju ali juliju, ko so dozorela žita. Tako kot pri vseh tekmah kmetsko-mladinskega športa, so tudi tu tekmovalke prišle na tekmovalni prostor s povorko, ki jo je vodil zastavonoša, za njim je korakala godba, žanjice in gledalci (Potočnik, 1931). Pravila so določala, da so morale tekmovalke s seboj prinesti delovno orodje - srp (Knez, 1931) ter izžrebati odmerjeno parcelo v velikosti 1 ar (100 m2) (Tekma žanjic v ..., 1928).

Po žrebu so se odpravile do tekmovalnega prostora in na znak pokrovitelja tekmovanja pričele tekmovati v tem, katera bo hitreje in lepše požela žito ter izdelala žitne snope. Tekmovalke so za žetev v povprečju potrebovale 15 minut, a so spretnejše tekmovalke svoje delo opravile tudi v manj kot 10 minutah. Ko so vse tekmovalke končale, je komisija v sestavi članov domačega društva in zastopnikov Zveze, ocenili hitrost, čas, kakovost požete njive in kakovost izdelanih snopov. Temu je sledila razglasitev zmagovalk, razdelitev nagrad prvim trem žanjicam in vaška veselica (Knez, 1931).

Slika 9: Fotografija z uspele tekme žanjic v Hotiču pri Litiji.

(Vir: Knez, 1931, str. 199).

 

Tekme tesačev

Tudi tekmovanja tesačev so organizirala društva in pododbori ZKFiD, a niso bila tako razširjena kot ostala tekmovanja. Tekma tesačev je potekala tako, da so morali tekmovalci čim hitreje in čim kakovostnejše obtesati določeno število smrekovih hodov. Na znak so tekmovalci prijeli v roke orodje ter pričeli tesati drevesa. Potem, ko so vsi tekmovalci končali z delom, je komisija pregledala hlode, razglasila zmagovalce ter jim razdelila  nagrade (Tekma tesačev ..., 1934).

Slika 10: Tekma tesačev DKFiD v Toplicah na Dolenjskem.

(Vir: Gerželj, 1934, str. 244).

 

Kmečki praznik

Zveza je že od vsega začetka sodelovala pri organizaciji Kmečkega praznika na Krškem polju in Kmečkega praznika na Bledu. Kmečki praznik na Krškem polju, ki se je odvijal v poletnih mesecih, je bil posvečen Matiji Gubcu in njegovim junakom–idejni poglobitvi kmetskega gibanja in počastitvi spomina "mučenikov za staro pravdo, spomina na stare boje za kmečke pravice". Zveza je spodbujala društva, da so se le tega udeležili v čim večjem številu (Veličasten kmetski praznik ..., 1931).

Zgodaj zjutraj so kmetje prignali na razstavo živino, kajti na kmečkem prazniku je potekala razstava živali. V posameznih vrstah so bile razstavljene živali (govedo in konji), katere je nato ocenjevala posebna ocenjevalna komisija, ki so jo tvorili domači in ljubljanski živinorejski strokovnjaki. Poleg razstav živine so občasno organizirali strokovna predavanja s priznanimi strokovnjaki iz gospodarskih krogov (Veličasten kmetski praznik ..., 1931).

Vsako leto se je odvila manifestacija kmečkega dela. Dopoldne so v Krško pričele prihajati z vlakom, okrašenimi vozovi ali peš množice kmečkega prebivalstva s celotne Dravske banovine in Bele krajine. Zbrani na sejmu pred cerkvijo v Krškem so se ob 12.00 uri v sprevodu odpravili do Krškega polja. Na čelu povorke je korakala krška gasilska godba, za njo so jezdili zastavonoše, sledili so številni okrašeni vozovi, ki so predstavljali različne prizore iz kmetskega življenja na vasi (mlatiči so mlatili, predice predle, tesarji tesali, terice trle lan, godci godli in fantje peli slovenske narodne pesmi) ter množica obiskovalcev. Ko je množica ljudi in člani DKFiD na vozovih prispeli na Krško polje, so se okoli 15.00 ure pričele najprej konjske, nato še kolesarske dirke. Konjske dirke je organiziralo Jahalno in dirkalno društvo v Krškem, kolesarske tekme kmetskih fantov za prvenstvo okoli Krškega polja pa ZKFiD, ki je v ta namen zbrala bogate nagrade. Na kolesarski dirki so smeli tekmovati le člani DKFiD, ki so se morali identificirati z znakom in člansko legitimacijo. Po končanih tekmah je komisija razglasila rezultate posameznih dirk, razdelila nagrade, nato pa se je pričela kmečka veselica, ki je trajala do jutranjih ur (Veličasten kmetski praznik ..., 1931).

Če je bil Kmečki praznik na Krškem polju posvečen počastitvi idej kmečkega gibanja, pa je bil Kmečki praznik na Bledu posvečen poljedelstvu in slovenski zemlji, poleg tega so počastili slovenske narodne noše, slovenske narodne običaje in slovensko narodno pesem. Tako kot na Krškem polju, je tudi na Bledu potekala kolesarska dirka kmetskih fantov za prvenstvo okoli Blejskega jezera (Poročilo o rednem ..., 1929).

 

1.5.   MESEČNI ČASOPIS GRUDA

Že kmalu po ustanovitvi ZDKFiD je na pobudo Stanka Tomšiča začela izdajati svoje glasilo Gruda, s podnaslovom Mesečnik za ljudsko (kmetsko) prosveto. Izhajalo je med leti 1924 in 1941 v Ljubljani. Njeni uredniki so izhajali iz vrst vodstva ZKFD: Ivan Albreht (1924–1925), Stanko  Tomšič (1926–1927), Janže Novak (1928–1929), Marija Novak (1930–31), France Gerželj, Dolfe Schauer, Ivan Kronovšek, Drago Košmrlj, Ana Dequal in Mira Svetina (Revija Gruda, 2016).

Sestava revije Grude se je iz leta v leto spreminjala, dopolnjevala in razširjala. Prvih nekaj let so v njej prevladovale leposlovne črtice, povesti, pesmi in prevodi tujih literarnih del. Poleg literarnih del so prestavljali tudi agrarna gibanja v slovenskih deželah in njihove voditelje ter poročali o delovanju zveze (Revija Gruda, 2016). Po letu 1928 se je njena vsebinska naravnanost iz literarnega področja preusmerila na izobraževalno in organizacijsko področje, saj se pojavlja vedno več sestavkov, ki obravnavajo socialno, gospodarsko in kulturno problematiko, novosti v kmetijstvu ter društvena poročila in dopisi. v tem času so se vedno bolj uveljavljala in nastajala nova društva kmečkih fantov in deklet,zato je Gruda zelo veliko poročala zlasti o razvoju in dejavnostih društev kmečkih fantov in deklet ter kmečkih ženah, saj sta imela vsak svojo rubriko v reviji. Z nastopom šestojanuarske diktature se preusmeri nazaj k leposlovnim in strokovnim člankom. veliko je Gruda poročala tudi o tekmah koscev in žanjic, o udejstvovanju "Kmetske prosvete", zato se je rubrika Organizacija vedno bolj širil (Kmetski mladini širom ..., 1933).  Leposlovni in strokovni članki so prevladovali do leta 1935, ko je komunistična partija v zvezi povečala svoj vpliv. Takrat so v Grudi pričeli vedno bolj nasprotovati centralistični ureditvi, kar se kaže tudi v vsebini člankov (Revija Gruda, 2016).

Slika 11: Naslovnica revije Grude.

(Vir: Naslovnica Grude, 1924, str. 1).

 

Ključne rubrike v mesečniku so bile:

-        Poskusi iz naših vrst, kjer so bila objavljena dela najvidnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev, kot so Prešeren, Cankar, Kranjec, Levstik in Župančič, ter literarni poskusi amaterskih avtorjev iz vrst bralcev,

-        Listnica uredništva, kjer so bili objavljeni komentarji uredništva o kvaliteti literarnih prispevkov, poučni, strokovni, ideološki in zabavni spisi,

-        Svetovna opazovalnica, kjer so bile objavljene novice o dogajanju po svetu,

-        Slovenska kmetska mladina na delu, Dopisi, Organizacija, kjer so bili objavljeni prispevki o delovanju društev kmečkih fantov in deklet,

-        Iz dijaških vrst, kjer so bili objavljeni prispevki o delu in udejstvovanju dijakov,

-         Odmevi iz naših vasi, kjer so bili objavljeni prispevki o dogajanju na vasi,

-        Kotiček za dekleta oz. Kmetska žena in dekle, kjer so bili objavljeni nasveti za kmečke žene in dekleta ter članki, ki so spodbujali kulturno udejstvovanje žensk,

-        Za prosti čas, Za zabavo in smeh, kjer so bile objavljene nagradne uganke, križanke, šale in anekdote,

-       Poleg zgoraj naštetih so bili objavljeni tudi nasveti za bolj gospodarno kmetovanje, posvetila umrlim sodelavcem, seznami novo natisnjenih knjig in različni natečaji,  glasbeni in pevski teksti, slike in reklamni oglasi (Revija Gruda, 2016).

 

2.     ZVEZA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM

Ob nemškem napadu na Poljsko so po različnih slovenskih krajih potekale protifašistične in protinacistične manifestacije, katerih so se udeležili tudi člani društev kmečkih fantov in deklet. Aprila 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo okupirale. Že ob prihodu okupatorja se je pričel prikrit odpor prebivalstva, ki se je kazal v skrivanju orožja, hrane in zdravil. 26. aprila 1941 je v Ljubljani potekal sestanek Protiimperialistične fronte, ki se je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je postala široka organizacija vseh Slovencev, ki so se borili proti okupatorju (Klanjšček, 1994). Pobudo za ustanovitev OF je dala Komunistična partija Slovenije, na ustanovnem sestanku pa so sodelovali še predstavniki krščanskih socialistov, Sokola in kulturnih delavcev. Kmalu so se jim pridružila še druga društva (Repe, 1995). Po začetku 2. svetovne vojne na Slovenskem je vodstvo ZKFiD nastopilo s politiko čakanja, vendar so člani ožjega vodstva ZKFiD z Ivanom Nemcem na čelu prevzeli pobudo za vključitev v OF. Po razgovorih z vodstvom OF in po privolitvi članstva v društvih se je ZKFiD kot plenumska skupina včlanila v OF (Vidovič Miklavčič, 1994). Osvobodilno fronto so sestavljale ustanovne ali temeljne skupine (KPS, Sokoli, Krščanski socialisti, kulturniška skupina) in plenumske skupine (Zveza kmečkih fantov in deklet, skupina meščanskih politikov itd.). Skupaj so tvorili Vrhovni plenum OF, kjer je imela vsako društvo svojega zastopnika (Ferenc, 1997). 

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo pa se je pričel organiziran oborožen odpor. Sprva so člani ZKFD sodelovali pri zbiranju orožja, orodja, izvajali napisne in sabotažne akcije po večjih slovenskih krajih, kjer je imel okupator svoje postojanke, šele po napadu Nemškega rajha na Sovjetsko zvezo pa so se aktivneje pridružili partizanskim četam (Jeršek, Kacin Wohinz, Nedog Urbančič, 1963).

Oktobra 1941 se je mladina povezala v Mladinsko osvobodilno fronto, kjer je sodelovalo tudi precej članov Zveze kmečkih fantov in deklet, ki so skrbeli za mobilizacijo mladine v narodnoosvobodilni boj. Vendar pa je Mladinska osvobodilna fronta, sploh na Štajerskem, Gorenjskem in v Ljubljanski pokrajini, kmalu oslabela zaradi okupatorjevega nasilja in protipartizanskih akcij. V maju 1942, ko je partizanska vojska prešla v ofenzivo, je bil na osvobojenem ozemlju ustanovljena Zveza delovne mladine, v katero so se vključili številni kmečki fantje in dekleta med 14 in 26 letom. Zbirala je orodje, orožje, skrbela za preskrbo partizanskih enot, mobilizacijo vojakov, sodelovala pri obveščanju in prenašanju pisem ter organizirala pevske vaje, dramske odseke, recitacije, telovadbo itd. Konec leta 1942 se je Zveza delovne mladine preimenovala v Zvezo slovenske mladine in se notranje reorganizirala na krajevne in okrožne odbore. Organizacija se je hitro razvijala v tistih krajih, ki so bile v celoti ali delno na območjih narodnoosvobodilne vojske in pod njeno kontrolo. Slabše pa se je organizacija razvijala v krajih, kjer so bile okupatorjeve postojanke (Jeršek, Kacin Wohinz, Nedog Urbančič, 1963).

Med 10. in 12. oktobrom 1943 je v Kočevski Reki potekal rvi kongres Zveze slovenske mladine, kjer so utemeljili program dela. Po njem se je pričel velik razkol mladinske organizacije v Ljubljanski pokrajini, na gorenjskem, Štajerskem in na Primorskem. Na Koroškem se je šele pričelo organizirati. Po osvoboditvi slovenskega ozemlja je mladina pomagala pri obnovitvi infrastrukture, prometa, zapuščenih polj in gospodarstva. (Jeršek, Kacin Wohinz, Nedog Urbančič, 1963).

 

Maja Sirše

 

Uporabljena literatura in viri

1.      Adamič, M., 1980. O virih. Gradivo Zveze kmetskih fantov in deklet. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 20, 1–2, str. 139–142.

2.      Delo naših društev. 1935. Gruda, 12, 1−2, str. 29−30.

3.      Društvo kmetskih fantov in deklet. 1924. Gruda, 1, 2, str. 61.

4.      Ferenc, T., (1997). Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945. Ljubljana, Modrijan, 95 str.

5.      Gerželj, F., 1931a. Pokret slovenske kmetske mladine. "Zveza kmetskih fantov in deklet" v Ljubljani. Gruda, 8, 6, str. 154–158.

6.      Gerželj, F., 1931b. Lepa manifestacija kmetskega dela - Velika Zvezina tekma koscev. Gruda, 8. št. 7–8, str. 191–193.

7.      Gerželj, F., 1934. Prvo desetletje dela in borbe. Gruda, 11, 8–9, str. 228–261.

8.      Iz "Zveze kmetskih fantov in deklet". 1933. Gruda, 10, 5, str. 154–155.

9.      Iz Zveze. 1933. Gruda, 10, 6–7, str. 196–197.

10.   Izjava. 1936. Gruda, 13, 1−2, str. 26.

11.   Jeršek, D., Kacin Wohinz, M., Nedog Urbančič, A., 1963. Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obobju 1941–1945. Ljubljana, Centralni komite, Zveza mladine Slovenije, 191 str.

12.   Kaj bodo delala naša društva v zimski dobi. 1928. Gruda, 5, 11, str. 259–262.

13.   Klanjšček, Z., (1994). Gradivo za vojaško zgodovino, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Katedra za obramboslovje, 187 str.

14.   Kmetski mladini širom Slovenije. 1933. Gruda, 10, 1, str. 48– 50.

15.   Kmetsko gibanje in sokolstvo. 1930. Gruda, 7, 9, str. 248–251.

16.   Knez, T., 1931. Vače. Uspela tekma žanjic v Hotiču pri Litiji. Gruda, 8, 7–8, str. 198–199

17.   Knjižnica. 1931. Gruda, 8, 12, str. 409.

18.   Kovačič, M., 1931. Zakaj v Sokola?. Gruda, 8, 2, str. 44–46.

19.   Maček, V., 1931. Naš pokret in sokolstvo na vasi. Gruda, 8, 12, str. 401–405.

20.   Mastnak, F., 1932. Od ustanovitve celjskega podobora–do danes. Gruda, 9, 3, str. 78–80.

21.   Mogočen kmetsko–mladinski praznik v Celju. 1931. Gruda, 8, 10, str. 357–358.

22.   Naš prvi mladinski dom. 1933. Gruda, 10, 6–7, str. 193–194.

23.   Naša zastava. 1937. Gruda, 14, 5, str. 68.

24.   Naslovnica Grude. 1924. Gruda, 1, 5, str. 1.

25.   Nećak, D., 2008. Slovenski poselitveni prostor in Slovenci v evropskem zgodovinskem dogajanju od prve svetovne vojne do osamosvojitve. V: Evropski vplivi na slovensko družbo. Troha, N., Šmorn, M., Balkovec, B. (ur.). Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 17–28.

26.   Nećak, D., Repe, B., 2003. Oris sodobne obče in slovenske zgodovine. Učbenik za študente 4. letnika. Ljubljana, Oddelek za zgodovino FF, 342 str.

27.   Nemec, I. (1973). »Zveza kmečkih fantov in deklet in udeležba v NOV«. Borec, 3, str. 150 – 154.

28.   Novak, J., 1928. S čim so se v letošnjem poletju bavila naša društva? Gruda, 5, 9, str. 208–212.

29.   Novak, J., 1929a. Gibanje kmetske mladine in slovanstvo. Gruda, 6, 11, str. 264–265.

30.   Novak, J., 1929b. Ali smo kot samostojna slovenska organizacija protidržavni?. Gruda, 6, 5–6, str. 134–136

31.   O društvenem delu v zimski sezoni. 1929. Gruda, 6, 11, str. 258.

32.   Pomnoženo in razširjeno delo „Zveze Kmetskih fantov in deklet. 1933. Gruda,  10, 1, str. 52–55.

33.   Poročilo nadzorstva.  1940. ARS, SI AS 1508, Zveza kmetskih fantov in deklet (1924 - 1940).

34.   Poročilo o delovanju Zveze društev kmetskih fantov in deklet. 1925. Gruda, 2, 4, str. 142.

35.   Poročilo o IV. rednem obmčnem zboru Zveze društev kmetskih fantov in deklet. 1930. Gruda, 7, 6, str. 165–169.

36.   Poročilo o rednem občnem zboru Zveze društev kmetskih fantov in deklet. 1929. Gruda, 6, 5–6, str. 145–147.

37.   Poročilo predsednika Zveze kmetskih fantv in dekler na 16 rednem občnem zboru 16. 9. 1940. 1940. ARS, SI AS 1564 Zveza kmetskih fantov in deklet (1931 - 1941), šk. 1.

38.   Poročilo. 1930. Gruda, 7, 6, str. 165–169.

39.   Potočnik, F., 1931. Frankolovo: Tekma žanjic v Socki. Gruda, 8, 7–8, str. 199–200.

40.   Poziv na redni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet. 1930. Gruda, 1930a, 7, 4, str. 108–110.

41.   Pozor!, 1929. Gruda, 6, 1, str. 22.

42.   Pravila Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.  1934. ARS, AS 1508, Zveza kmetskih fantov in deklet (1924 - 1940).

43.   Pravilnik za Podobore Zveze kmetskih fantov in deklet. 1931. Gruda, 8, 10, str. 355–356. 

44.   Račič, S., F., 1925. Iz Zveze slovanske zemljoradniške omladine. Gruda, 2, 5, str. 175–176.

45.   Rajšp, V., 2006. Korošec in mladinsko gibanje na Štajerskem pred prvo svetovno vojno. Časopis za zgodovino in narodopisje, 77, 2–3, str. 12–20.

46.   Reorganizacija Zveze. 1932. Gruda, 9, 9, str. 261.

47.   Repe, B., (1995). Naša doba. Oris zgodovine 20 stoletja. Ljubljana, DZS, 324 str.

48.   Resna beseda vsem našim društvom ob novem letu. 1931. Gruda, 8, 1, str. 1–3.

49.   Resolucija. 1927. Gruda, 4, 10, str. 177–181.

50.   Revija Gruda. 2016. Wikipedia. URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gruda_(revija)  (Citirano 15. 10. 2016).

51.   Seznam predavanj. 1934. Ljubljana, ZKFiD.

52.   Skupina tekmovalcev in tekmovalk iz tekme koscev in žanjic v Medvodah. 1928. Gruda, 5, 8, str. 190.

53.   Športni odsek. 1933. Gruda, 10, 3, str. 122–123.

54.   Stiplovšek, M., 1996. Državne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1929-1941. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, 19, 1−2, str. 39−51.

55.   Strokovna knjižnica Zveze. 1928. Gruda, 5, 8, str. 192.

56.   Šuligoj, L., 2006. Odmevnost mladinskega mirovnega gibanja na Ptuju leta 1936. Časopis za zgodovino in narodopisje, 77, 4, str. 91–101.

57.   Tekma koscev za prvenstvo Zveze kmetskih fantov in deklet. 1931i. Gruda, 9, 6, str. 160–161.

58.   Tekma tesačev pod Kureškom. 1934. Gruda, 11, 5, str. 151–152.

59.   Tekma žanjic v Medvodah. 1928. Gruda, 5, 8, str. 189–190.

60.   Tomšič, S., 1934. Iz spominov na naš začetek .... Gruda, 11, 8–9, str. 222–227.

61.   Ustanovni občni zbori društev kmetskih fantov in deklet. 1935b. Gruda, 12, 5, str. 112.

62.   Ustanovni občni zbori in ustanovni sestanki Društev kmetskih fantov in deklet. 1935a. Gruda, 12, 3, str. 67.

63.   Ustanovni občni zbori naših društev. 1935c. Gruda, 12, 9, str. 211.

64.   Vabilo na 10. redni občni zbor ZKFiD. 1934. Gruda, 11, 7, str. 212.

65.   Veličasten kmetski praznik na Krškem polju. 1931. Gruda, 8, 9, 225–227.

66.   Veličasten praznik kmetske mladine. 1932. Gruda, 9, 6, str. 154–163.

67.   Veličastno zborovanje slovenske kmetske mladine. 1937. Gruda, 14, 10, str. 151–154.

68.   Vidovič Miklavčič, A., 1994. Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev, gibanj v liberalno–unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije. Ljubljana, Študentska organizacija Univerze, 264 str.

69.   Vidovič Miklavčič, A., 2008. Nekateri evropski vplivi na kmečko gibanje v Dravski banovini v liberalno–unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929–1941. V: Evropski vplivi na slovensko družbo. Troha, N., Šmorn, M., Balkovec, B. (ur.). Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 295– 313.

70.   Zapisnik XIV. rednega občnega zbora. 1938. ARS, SI AS 1508, Zveza kmetskih fantov in deklet (1924 - 1940).

71.   Zveza društev kmetskih fantov in deklet. 1924. Gruda, 1, , str. 27.

72.   Zvezina tekma koscev. 1931. Gruda, 8, 5, str. 135.

Kontaktiraj nas

  • Celovška 43
    1000 Ljubljana
  • 00386/(0)41 664 017
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ranktrackr.net